Kot so navedli državni statistiki, je bila rast domačega trošenja po visoki rasti v prvem četrtletju zdaj zmernejša in se je v medletni primerjavi povečala za 2,3 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 2,2 odstotka, bruto investicije pa za 2,9 odstotka. Na gospodarsko rast je še naprej ugodno vplivalo zunanje povpraševanje - izvoz se je okrepil za 9,3 odstotka. Povečal se je tudi uvoz, in sicer za 8,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.

Skupna zaposlenost je v drugem četrtletju znašala 1.013.618 oseb in se je glede na enako obdobje lani povečala za tri odstotke. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Inflacijo povzročile zvišane cene naftnih derivatov

V avgustu smo na letni ravni beležili 1,8-odstotno inflacijo, ugotavljajo statistiki. K njej so največ, 0,6 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati. Tekoča goriva so se podražila za 23,3 odstotka, dizelsko gorivo za 11 odstotkov, bencin pa za 8,7 odstotka. 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene mesa - porasle so za 5,1 odstotka. Letno inflacijo so najbolj, za 0,2 odstotne točke, ublažile nižje cene avtomobilov. Ti so bili v povprečju cenejši za štiri odstotke.

Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v osmem mesecu v povprečju višje za 0,1 odstotka. K tej rasti so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene počitniških paketov (za 2,2 odstotka). Bistvenih pocenitev, ki bi blažile mesečno inflacijo, pa v avgustu ni bilo.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila v avgustu dveodstotna.