Politiki, diplomati in ribiške organizacije na obeh straneh Rokavskega preliva so, vsaj začasno, pomirili bojevite ribiče. Vseeno je samo vprašanje časa oziroma vrnitve britanskih ribičev na lov v obeh državah priljubljenih školjk pokrovač v bližino francoskih voda, kdaj se bodo spet soočili s hujšimi posledicami, če ne bosta London in Pariz našla rešitve.
Petnajst let napetosti
Incident se je zgodil na območju štiridesetih morskih milj mednarodnih voda, znanih kot Baie de Seine, ki so bogate s pokrovačami. Lahko bi se končal veliko huje, kot se je: zaradi namernih zaletavanj ribiških ladij je na njih zazevalo kar nekaj lukenj. Na francoskih so pokazali tri. To še daleč ni prvi incident, ki so ga sprožile pokrovače, ki britanski ribiški industriji prinesejo približno 120 milijonov funtov na leto ter delo in preživetje za več kot 1200 ribičev. Zaradi teh školjk so odnosi med britanskimi in francoskimi ribiči zelo napeti že petnajst let, zlasti v tem obdobju leta. Zakaj? Zaradi neusklajenosti zakonov. Francoska zakonodaja domačim ribičem dovoljuje lov pokrovač (ne gre ravno za lov, ampak pobiranje pokrovač s posebnimi mrežami, ki jih vlečejo po morskem dnu, s čimer povzročijo veliko škode) samo od 1. oktobra do 15. maja, v preostalih štirih mesecih in pol pa naj bi si školjke opomogle od pobiranja. Toda na drugi strani v Britaniji ni zakona, ki bi časovno omejeval lov pokrovač.
Britanski plenilci in francoski pirati
Po zakonodaji EU ne britanski ne drugi ribiči ne smejo loviti v pasu dvanajst milj od francoske obale, zunaj tega pasu pa lahko manjše tuje ribiške ladje pobirajo pokrovače na območju Baie de Seine vse leto. Francoski ribiči britanske obtožujejo plenjenja pokrovač, da to počnejo z nedovoljeno velikimi ribiškimi ladjami ter tu in tam v francoskih vodah. Britanski trdijo, da ne počnejo prav nič nezakonitega in da so francoski ribiči »vzeli zakon v svoje roke« ter se vedli kot pirati.
Zadnja večja ribiška vojna je izbruhnila leta 2012, ko je štirideset francoskih ribiških ladij obkolilo britanske, se poskušalo zaletavati vanje in jih zasulo s kamenjem in mrežami, da bi poškodovale njihove propelerje. Trdili so, da so pobirale pokrovače znotraj dvanajstih milj francoskih voda, kar je britanska stran zanikala.
O ribiških vojnah
Pred tem so se britanski in francoski ribiči leta 1993 spopadli zaradi lova rakovic okoli Rokavskih otokov Channel Islands, ki so precej bližje Franciji kot Britaniji. V 50. in 70. letih pa so izbruhnile tako imenovane vojne trsk med Britanijo in Islandijo. V eni od njih je Britanija poslala kar 37 vojaških ladij, da bi ščitile britanske ribiče pred islandsko obalno stražo, katere čolni so rezali mreže britanskih ribičev. Največ ribiških sporov pa so imeli Britanci ravno s Francozi. Začelo se je že leta 1815, po tako imenovanih napoleonskih vojnah, ko se se francoske ribiške ladje pojavile ob angleških obalah grofij Kent in Sussex.
Ribiči se veselijo brexita!?
Kaj bo šele po brexitu, ki bo zanesljivo omejil britanski ribolov v vodah EU. Vseeno pa so britanski ribiči med najbolj vročičnimi privrženci brexita, saj glasno kritizirajo ribolovno politiko EU, ki je po njihovem preveč omejevalna. Za brexit naj bi glasovalo kar 92 odstotkov ribičev. V več državah EU, posebno pa v Britaniji, so lastniki orjaških in velikih ribiških ladij na veliko izpodrinili ribiče z manjšimi, morskemu okolju prijaznejšimi ribiškimi ladjami, od katerih ulova so odvisne številne majhne ribiške skupnosti.
