Pri nas je običajno, da vsaka nova vlada v svojem programu najavi tudi obširno davčno reformo. Obstaja prevladujoče mnenje v politiki, gospodarstvu in sindikatih, da je ustroj našega davčnega sistema neustrezen in naj bi oviral hitrejšo gospodarsko rast, večjo mednarodno konkurenčnost, a tudi večjo socialno varnost in državo blaginje. Posamezne interesne skupine praviloma zagovarjajo nasprotujoča stališča. Podjetniki in menedžerji bi dodatno znižali obremenitev stroškov delovne sile, omilili progresivnost dohodninske lestvice in povečali spodbude za naložbe, ne bi pa privolili v večjo obremenitev kapitalskih dohodkov. Predstavniki dela, predvsem sindikati, bi hoteli povečati prispevke delodajalcev za socialno varstvo, narediti dohodninsko lestvico bolj progresivno, uveljaviti izdatnejši davek na nepremičnine (premoženje) in znižati stopnjo davka na dodano vrednost. Očitno je, da obe vrsti predlogov, če ju finančno ovrednotimo, ne omogočata normalne makro fiskalne vzdržnosti in spoštovanja sprejetega fiskalnega pravila.
Temeljno izhodišče vlade mora biti, da davčne spremembe ne sledijo zgolj mikro ekonomskim kriterijem posameznih interesnih skupin, ampak predvsem ciklični makroekon...
OECD predlaga, da bi sedanjo visoko obremenitev stroškov dela zmanjšali z znižanjem socialnih prispevkov za zaposlene, izpad sredstev pa nadomestili...
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) po novem Sloveniji za letos napoveduje petodstotno rast BDP, kar je 0,7 odstotne točke več od...
