Ambulanta je namenjena bolnikom s kronično bolečino, ki ni posledica rakave bolezni, pri katerih so v preteklosti v različnih specialističnih ambulantah uporabili že vse možne načine obvladovanja bolečine – z zdravili ali operativnimi posegi, pa ni učinkovalo nič od tega.
Kot kronično razširjeno bolečino opredelijo bolečino, ki se pojavlja vsakodnevno, več let, lahko na različnih delih telesa, ne glede na to, ali bolnik sedi, leži ali je aktiven. »Ko ljudje občutijo tako bolečino, je to znak, da imajo težave s centralnim procesiranjem bolečine in obstoječi načini obvladovanja bolečine ne bodo učinkovali,« je pojasnila Helena Jamnik, predstojnica ambulantne rehabilitacijske službe v URI Soča. Ti bolniki imajo vrsto težav, saj stalno prisotna bolečina zelo znižuje kakovost življenja: mučijo jih tudi nespečnost, utrudljivost, motnje razpoloženja… Bolniki nimajo samo težav v vsakodnevnem življenju, pač pa tudi pri sposobnosti za delo. Tako je kronična bolečina v svetu glavni vzrok absentizma, kot se reče bolniški odsotnosti z dela.
Kronična bolečina se lahko razvije ob različnih telesnih ali duševnih bolezenskih stanjih. V ambulanto pogosto napotijo ortopedske in revmatološke bolnike, bolnike z nevropatsko bolečino, fibromialgijo, ki pogosto kaže na dolgotrajno stanje že prej obstoječih kroničnih bolečinskih sindromov druge vrste, in druge. Približno desetina ljudi, ki doživijo v prometni nesreči nihajno poškodbo vratne hrbtenice, lahko razvije stalne bolečine, ki jih ne morejo povsem pojasniti zgolj s tkivnimi spremembami zaradi poškodbe.
Nastanek kronične bolečine je povezan tudi z odzivi na stresne dogodke. V ambulanti pogosto vidijo bolnike, ki gredo iz bolezni v bolezen, iz operacije v operacijo, iz stiske v stisko – te kompleksne situacije pa so poleg visokega stresa tudi telesno izčrpavajoče, zdravnica pojasnjuje ozadje pojava kronične bolečine.
Motnje zaznavanja občutkov
Bolečino, ki jim onesposablja normalno življenje, bolniki opisujejo različno: bolečina se lahko pojavlja na določenem mestu, ki je lahko boleče na dotik, občutijo lahko zbadanje, mravljinčenje, eden je občutek opisal, kot da mu hoče razgnati nogo… Vsi ti občutki nastanejo zaradi motnje zaznavanja telesnih občutkov.
Pri tovrstni bolečini je učinkovit interdisciplinarni rehabilitacijski pristop: pri obravnavi je v ospredju urjenje, da bolnik spremeni svoj odziv na obremenitve na telesni in duševni ravni. To kombinirajo z zdravili in drugimi rehabilitacijskimi metodami, kot so vaje za krepitev ravnotežja in telesne koordinacije. Spodbujajo, da se bolnik začne doživljati v avtomatskem gibanju, da se motene funkcije ponovno vzpostavijo. V obravnavi je zelo pomembna tudi vloga psihologa.
Bolnike poučijo o problematiki njihove bolezni, kako s tem živeti v družbi in družini, kaj lahko sami v domačem okolju storijo za obvladovanje bolezni itd. Polovica bolnikov potrebuje štiri ali pet tednov trajajočo obravnavo, ki je namenjena utrjevanju vedenjskih sprememb za izboljšanje prilagajanja telesnim težavam. Program so pred kratkim pod vodstvom timske sodelavke psihologinje Nike Bolle dopolnili z raziskovalnim projektom, ki je vključeval ojačitvena srečanja. Z njimi podprejo učinke programa pri pacientih.
Bolniki, nad katerimi so že vsi dvignili roke, so ob zaključku terapije neizmerno hvaležni, pravi zdravnica. Vse daljša čakalna doba za obravnavo kaže, da je potreba po tovrstni zdravstveni storitvi zelo velika. Podatka, ali jim s tovrstno rehabilitacijo uspe pri obravnavanih bolnikih znižati bolniško odsotnost, sicer nimajo. »Zelo veliko pa naredimo, če nam uspe vplivati na kakovost življenja bolnikov. To smo v naših že opravljenih raziskavah potrdili,« je na vprašanje, kako učinkovita je obravnava, odgovorila Jamnikova.
Nujno več timov in nova klinika
Število napotenih bolnikov neprestano narašča, s tem pa tudi čakalna doba. Ozko grlo je najprej predstavljal zgolj en tim strokovnjakov. Po širitvi programa od maja letos delujeta dva tima, kar je število obravnavanih bolnikov podvojilo in jih lahko na leto obravnavajo 760.
Kljub temu bolnike, ki so na obravnavo napoteni pod redno, trenutno naročajo za april 2021, bolniki z oznako hitro pa čakajo dve leti. Pričakovali so, da bodo s podvojitvijo strokovnjakov čakalno dobo v prihodnjem letu znižali na še sprejemljivih šest do devet mesecev – a je že jasno, da jim zaradi vse večjega pripada pacientov to ne bo uspelo. V okviru dolgoročnega načrta skrajševanja čakalne dobe za obravnavo teh bolnikov bodo na URI Soča predlagali, da se zagotovi financiranje še za tretji tim strokovnjakov. Kakovostno izvajanje obravnave pa bo omogočila šele gradnja novih prostorov. Obstoječi namreč ne omogočajo več kakovostnega dela in širjenja programov rehabilitacije bolnikov s kronično nerakavo bolečino, pravi Jamnikova.
