Desetdnevno dogajanje berlinskega mednarodnega literarnega festivala bo v začetku septembra osrediščeno okoli najnovejših političnih in znanstvenih diskurzov. Gostje jih bodo raziskovali med zaokroženimi tematskimi sklopi, kot so dekoloniziranje svetov, tako v smislu javnih prostorov kot dekoloniziranja spola in seksualnosti. V fokusu bodo še politika drog, evolucija človeške kulture pa tudi premišljena serija pogovorov o umetnosti kuhanja; ena od okroglih miz bo denimo prevpraševala porabo mesa v prihodnosti. Posebno pozornost bo zagotovo zbudila tudi celodnevna konferenca Kaj bo prišlo po nacionalni državi?.
Organizirajte dogodek sami
Med gosti so avtor znamenitega BralcaBernhard Schlink, predsednica mednarodnega PEN Jennifer Clement, avtor Dosjeja SnowdenLuke Harding, vileniški nagrajenec Laszlo Krasznahorkai, dobitnik zlatega bookerja za roman Angleški pacientMichael Ondaatje, Švedinja Liv Strömquist, ki jo lahko beremo v risoromanu Prepovedani sad, ter tudi srbska pesnica Ana Ristović, Bosanec Dževad Karahasan in naš Drago Jančar. Posebna sekcija programa je namenjena otrokom in mladim odraslim, sicer pa organizatorji v treh dneh pred začetkom festivala vabijo Berlinčane, da sami organizirajo literarne dogodke o svojem najljubšem čtivu.
V luči angažirane zasnove predstavlja del festivala tudi poziv k vseevropskemu shodu proti nacionalizmu in za združeno Evropo, v katerem bi – tako upajo organizatorji – svoj glas dvignilo 5 milijonov Evropejcev. »Želimo si Evropo, v kateri vladata mir in svoboda. Namesto tega pa se zagovarja nacionalizem. Razširja se netolerantnost. Sovraštvo postaja vedno glasnejše, nasilje vedno bolj vsakdanje.«
Se bo Evropa združila?
Gre za skupno akcijo švicarskega pisatelja Jonasa Lüscherja, ki ga tudi slovenski bralci poznajo po noveli Pomlad barbarov (2017), in iniciative 13-10. Prav 13. oktobra ob 14. uri naj bi se v mestih po vsej Evropi, ne le Evropski uniji, kot glas zoper nacionalizem zbrali prebivalci Evrope, člani različnih društev in verskih skupnosti, predstavniki nevladnih organizacij, umetniki… Iniciativa torej išče sodelavce, ki bi shod organizirali tudi v svojem mestu, zato bodo o pridružitvi med drugim razmislili v Društvu slovenskih pisateljev, kjer se zavzemajo za kontekstualni premislek, zakaj do porasta nacionalizmov, posebno med mlajšo generacijo, prihaja.
»Novejši politični trendi kažejo, da so kolektivne identitete, ki lahko dopolnijo individualizem in olajšajo občutek negotovosti in brezperspektivnosti, očitno izključevalne. Takšna oblika izključevalnosti pa ni samo nacionalizem, pač pa tudi o ksenofobija, rasizem… Zoper prazna mesta v neoliberalizmu ponudijo navidezno rešitev, kjer se načelo, naj vsakdo poskrbi zase, razširi na razmerja med nacionalnimi in tudi etničnimi skupinami. Od tod je samo še korak do protibegunske gonje, katalizatorja premika političnega dojemanja proti skrajni desnici,« komentira podpredsednica društva Gabriela Babnik.
Tovrstne neofašistične težnje po njenem ne obravnavajo resničnih družbenih problemov, ampak žrtvam neoliberalistične ideologije ponujajo le bedno tolažbo. »Vprašanje torej ni, zakaj se oblike izključevalnosti danes še porajajo, pač pa kako te oblike 'barbarizmov' zajeziti in vsem državljanom zagotoviti dostop do minimalnega dohodka, svobode izbire, socialnih pravic in zaščite.«
