Belgijsko sodišče v Bruslju je pozvalo španskega preiskovalnega sodnika Pabla Llareno, da se prihodnji torek udeleži prve obravnave v civilni tožbi, ki jo je v začetku junija proti njemu vložil odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont. Po večdnevnem oklevanju se je španska vlada v ponedeljek odločila, da bo Llareno branila »za vsako ceno«. Gre za odškodninsko tožbo, v kateri katalonski prvak zahteva, da belgijsko sodišče Llareni naloži kazen v simboličnem znesku enega evra za »moralno škodo«, ki jo je ta povzročil Puigdemontovi »časti in moralni integriteti ter samim temeljem njegovega političnega delovanja«.
Poleg Puigdemonta so se pod civilno tožbo podpisali še štirje nekdanji ministri katalonske vlade, ki so si pred Llarenovim pregonom lani poiskali zatočišče v Belgiji in na Škotskem. Španska socialistična vlada tožbe sprva ni vzela resno, ker so jo razumeli kot zasebno zadevo, a je pozneje zaradi pritiska desne politične opozicije in generalnega pravosodnega sveta (CGPJ) svoje stališče spremenila. Ker španski državni pravobranilec ne more Llarene braniti neposredno, nameravajo najeti belgijskega odvetnika. Španski zunanji minister Josep Borrel je na predlog CGPJ zaprosil belgijsko vlado, naj prevzame obrambo interesov zaveznika in partnerja v EU, se pravi Llarene. Belgijska vlada je prošnjo že zavrnila z utemeljitvijo, da bi to pomenilo vmešavanje v delo njihovih sodišč.
Tarča je tudi španska država
Glede na to, da belgijski sodnik ne sme soditi o delu španskega sodnika, so Puigdemontovi odvetniki Llareno tožili zaradi njegovih izjav na javnih zborovanjih, kjer je sodeloval zasebno. Podane izjave naj bi dokazovale njegovo pristranskost in »nespoštovanje načela domneve nedolžnosti«. Eden takih primerov naj bi bili njegovi komentarji na javnem zborovanju v mestu Oviedo februarja letos. Po besedah belgijskega odvetnika Paula Bekaerta je španski preiskovalni sodnik ob tej priložnosti »zatrdil, da se ne strinja z enim glavnih argumentov obrambe obtoženih katalonskih politikov, namreč da preiskava, obtožba in njihov pripor temeljijo na političnih in ne na kazenskih motivih. Llarena s tem a priori zavrača politični motiv in prejudicira izid postopka.«
Glavni namen tožbe je, da špansko vrhovno sodišče izloči sodnika Llareno. Tožniki so za tarčo vzeli tudi špansko državo, s tem ko trdijo, da sistematično krši temeljne pravice manjšine in človekove pravice njenih predstavnikov. Poudarjajo, da špansko pravosodje ni bilo sposobno obravnavati katalonske problematike nepristransko in da so sprejete pravosodne odločitve nezdružljive s temeljnimi vrednotami Evropske unije. Po njihovem to vodi tudi do tega, da tožilci in sodniki kršijo načelo domneve nedolžnosti.
Sodniški »napad« na neodvisnost
Namen širše argumentacije, zapisane v obtožbi, je obrazložiti belgijskemu sodniku, da je glavni Llarenov namen »napad« na politični projekt neodvisnosti Katalonije in ne kaznovanje morebitnih kršitev španske zakonodaje. Trdijo, da je bil pravosodni postopek izveden na podlagi stopnje angažiranosti obtoženih v »projektu« za neodvisnost Katalonije ter njihovega političnega prepričanja. Kot dokaz navajajo, da je preiskovanim ponujena milejša kazen ali umik obtožnice, če se odpovedo političnemu projektu neodvisnosti. Med drugim dokazujejo Llarenov poseg v politiko, s tem ko je letos štirikrat zapored preprečil, da bi katalonski parlament izvolil predlaganega kandidata za predsednika pokrajine. Sploh pa je zavrnil dovoljenje za udeležbo priprtih katalonskih poslancev na parlamentarnih sejah, kar po njihovem mnenju »postavlja Španijo ob bok Kazahstanu, med države kršiteljice, ki zavračajo načelo univerzalnih temeljnih pravic«.
