V Banki Slovenije ugotavljajo, da se slovenska gospodarska rast zaradi vse večje negotovosti v mednarodnem okolju, ki je posledica trgovinskih vojn, in umirjanja rasti tujega povpraševanja počasi zmanjšuje. Rast BDP, ki je v lanskem zadnjem četrtletju znašala kar šest odstotkov, je v letošnjem drugem in tretjem četrtletju po ocenah Banke Slovenije padla na raven okoli 4 do 4,5 odstotka.
Ker se je rast uvoznega povpraševanja na trgih z evrom umirila, se je letos v primerjavi z drugim polletjem lani nekoliko znižala tudi medletna rast slovenske industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza ter prihodkov v storitvah, vezanih na blagovno menjavo. Gospodarska klima je bila julija in avgusta nižja kot v drugem četrtletju, nižje pa so tudi ocene podjetij o rasti povpraševanja.
Banka Slovenije zaznava močnejšo rast investicij, zlasti države, in ohranjanje robustne rasti zasebne potrošnje, kar pa po njeni oceni ne poslabšuje zunanjetrgovinskega salda gospodarstva. Dokaj skladno razmerje med izvozom in uvozom ter nadaljnje padanje neto plačil obresti na dolgoročni dolg tujini omogočajo rekordni presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki je junija znašal kar 7,7 odstotka.
Plače se realno ne povečujejo
Rast zaposlenosti se zaradi pomanjkanja delavcev od začetka leta postopoma umirja, znižujejo pa se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij. Na zavodu za zaposlovanje je bilo julija registriranih 76.051 brezposelnih oziroma 10,2 odstotka manj kot julija lani, kar pomeni, da je brezposelnost padla na zgolj 7,9 odstotka. Kljub težavam delodajalcev pri iskanju ustreznih kadrov se plače realno ne povišujejo, saj je nominalna rast plač v zadnjem obdobju zgolj kompenzirala višjo inflacijo. Realno kupno moč gospodinjstev tako še naprej krepi predvsem rast zaposlenosti.
Inflacija se je julija v primerjavi z junijem znižala za 0,2 odstotne točke na 2,1 odstotka, s čimer se je izenačila s povprečjem evrskega območja. K upočasnitvi je največ prispevalo umirjanje spomladanskega vala podražitev hrane. Inflacijo še naprej poganjajo predvsem cene storitev in energentov, zaradi rasti zasebne potrošnje pa ostaja višja kot v evrskem območju predvsem rast cen storitev.
Novo zadolževanje letos ni več predvideno
Fiskalni položaj države se še naprej izboljšuje. Javnofinančni presežek se je v prvi polovici leta povečal za 122 milijonov evrov na 261 milijonov evrov. Rast prihodkov ostaja visoka zaradi davčnih prihodkov in prihodkov iz proračuna EU, k njej pa je zlasti v drugem četrtletju prispevala tudi rast investicij – ta naj bi se še krepila, saj se izboljšuje koriščenje evropskih sredstev, bližajo pa se tudi lokalne volitve.
Presežek državnega proračuna naj bi letos po julijski oceni ministrstva za finance dosegel 227 milijonov, kar bi omogočilo dosego ciljnega javnofinančnega presežka v višini 0,4 odstotka BDP. Letos novo zadolževanje ni več predvideno, javni dolg pa naj bi do konca leta padel pod 70 odstotkov BDP.
