Ameriška zasebna univerza Harvard usmerja svoj kapital v nakup in trgovanje z obsežnimi kmetijskimi in gozdnimi površinami. Posledice teh investicij so ne le koncentracija zemlje v njihovih rokah, temveč tudi uničenje ekosistemov in škodljivi vplivi na zdravje lokalnega prebivalstva ter celo prisilno preseljevanje.
Zlasti po ekonomski krizi leta 2007 so investicijski skladi in mednarodni špekulativni kapital iskali priložnost za dobičkonosne naložbe v nakupih velikih kmetijskih, gozdnih in druge vrste zemljišč, med drugim zaradi visokih cen hrane, nafte, strateških kovin in možnosti nadzora nad sladkovodnimi viri. Pri tem Harvard ni bil nikakršna izjema. Ker je imel leta 2009 za 11 milijard dolarjev izgub, je svoj interes usmeril v kmetijsko panogo na različnih koncih sveta. Njegovo premoženje upravlja hčerinsko podjetje Harvard Management Company (HMC), ki skrbi za ustrezen donos portfeljskih naložb, s katerim univerza pokriva 36 odstotkov operativnih stroškov na letni ravni.
Ogromni nakupi kmetijskih površin
HMC je kupil obsežne kmetijske in gozdne površine v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Afriki, Kaliforniji v ZDA in vzhodni Evropi. V Latinski Ameriki je kupil zemljišča v vsaj enajstih državah, med njimi v Braziliji, Argentini in Čilu. Tam je zaradi spornih nakupov zemlje, ekološkega razdejanja in nespoštovanja lokalne zakonodaje naletel na odpor pri lokalnem prebivalstvu in naravovarstvenih organizacijah. Namen tega nakupa je bil, da zemljišča zasadijo s hitro rastočimi drevesnimi vrstami, kot so kalifornijski bor, evkaliptus in tikovec.
V teh državah HMC ne deluje neposredno, temveč prek podjetij, ki jih tam ustanovijo sami ali skupaj z lokalnimi partnerji. Po podatkih iz leta 2014 je HMC v Čilu ustanovil enajst podjetij za gospodarjenje z gozdovi. Leta 2004, še pred krizo v tej državi, je njihovo tamkajšnje podjetje Agricola Brinzal kupilo 76,8 hektarja pragozda z več stoletnimi drevesi, ki so ga posekali in nadomestili s plantažami evkalipta, in to v nasprotju z zakonom, ki dopušča pogozdovanje izključno avtohtonih drevesnih vrst. Za to početje jih je doletela denarna kazen 17 milijonov pesov in obnovitev avtohtonega gozda.
V severovzhodni argentinski pokrajini Corrientes je HMC prek dveh argentinskih podjetij kupil 87.884 hektarjev veliko zemljišče v naravnem parku Esteros del Iberá, ki obsega 25.000 kvadratnih kilometrov močvirnato območje in spada med največje vodne rezervate na svetu z izjemno raznolikim in bogatim ekosistemom. Te površine je HMC brezobzirno spremenil v plantaže evkalipta in bora, to sta drevesni vrsti, ki povzročata tako imenovano zeleno puščavo. Znano je, da je sožitje oziroma sobivanje evkaliptov z drugimi rastlinskimi vrstami in živalmi slabo in da listje evkalipta preprečuje razvoj mikroorganizmov in s tem nastanek rodovitne prsti. Tudi na zemljiščih, zasajenih z borovci, že po štirikratni obnovi plantaž ne raste nič več.
So investicije premalo donosne?
Zaradi hitre rasti potrebujeta ti dve drevesni vrsti ogromno vode, zato se teren postopno izsušuje in usihajo vodni viri. Dodatno škodo biološki raznovrstnosti in zdravju lokalnega prebivalstva povzroča uporaba pesticidov, kar na lastni koži občutijo ljudje, ki živijo v okolici teh plantaž. To je bil povod, da so skupaj z okoljevarstvenimi organizacijami ter celo študenti in profesorji s harvardske univerze tožili za škodljivo dejavnost, s katero se ukvarja ta institucija. A protesti niso kaj dosti zalegli. HMC je kupil 140.000 hektarjev površin tudi v brazilski zvezni državo Bahia za nasade drevesnih monokultur. Že leta tamkajšnja skupina kmetov išče pravico, ker je HMC po njihovem prepričanju kupil zemljišča s ponarejenimi lastninskimi pravicami.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije Bloomberg maja letos te investicije Harvarda v zadnjih letih niso bile dovolj donosne (lani samo 8,1-odstotno), zato so v HMC za novega menedžerja za naložbe leta 2016 imenovali strokovnjaka Narva Narvekarja z Univerze Columbia. Ta se je odločil za prodajo nekaterih naložb v gozdno gospodarstvo in pridobivanje novih partnerjev, predvsem v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Isti vir pravi, da je univerza Harvard morala lani amortizirati svoj investicijski sklad med 1,1 in 2,9 milijarde dolarjev. Izgube so jih prisilile v opustitev nekaterih kmetijskih projektov v Braziliji, kjer so investirali 150 milijonov dolarjev, in na Novi Zelandiji, kjer so med drugim odprodali mlečno farmo s 5500 kravami. Ravnanje univerze Harvard torej ni prav nič drugačno od katerekoli druge multinacionalke, ki imajo za edini cilj dobiček, ne oziraje se na naravno okolje in ljudi.
