Tu pa seveda nastane problem. V svoji sobi za osemkanalno mešalno mizo je lahko biti inovativen »one-man-band« genij, koncertne potrebe pa so precej večje. Sobna produkcija dobesedno kliče po drugačnem doživetju, neki obliki mini osebne revolucije, ki nima nobene povezave z umetniško svobodo, temveč s preprosto, lahko tudi ekstravagantno nadgradnjo tistega, kar smo pred tem slišali na čislanih albumih. V tej prilagoditveni preobrazbi Ariel Pink na trenutke močno šepa, četudi so sestavljene muzike s svojimi halucinogenimi pop harmonijami kot nalašč za to. Odsotnost omenjenega za

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.