Član litovsko-beloruske tolpe, ki je marca 2002 oropala poslovalnico Gorenjske banke v Radovljici, je več kot petnajst let po ropu na evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu dosegel obsodbo Slovenije, ki mu je kršila pravico do pravičnega sojenja. Po mnenju evropskih sodnikov zato, ker mu je priskrbela ruskega in ne litovskega sodnega tolmača.

Nasilen rop in hitra aretacija

Litovec Danas Vizgirda je bil obsojen na osem let in štiri mesece zapora za sodelovanje v ropu Gorenjske banke, iz katere je tolpa odnesla za okoli 20.000 evrov različnih valut. Roparji so v Slovenijo prišli nekaj dni pred ropom, ukradli dve vozili, prespali v kamnolomu pri Kamni Gorici, nato pa izvedli oborožen in nasilen rop v Radovljici. Eden izmed roparjev je najprej močno udaril uslužbenca, nato pa so ustrahovali uslužbenko in denar pobrali vpričo štirih strank, med katerimi je bil tudi otrok. Policija je roparje aretirala po hitri in učinkoviti akciji kmalu po ropu, prvega že po 25 minutah.

V kazenskem postopku je Vizgirda dobil na voljo sodnega tolmača za ruski jezik, v ruščini pa se je sporazumeval tudi s svojim zagovornikom. Obsojen je bil že na prvi stopnji, višje sodišče je sodbo potrdilo, nato pa je Litovec na vrhovno sodišče poslal zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navedel, da ruščine ne razume dovolj dobro in da zato sojenje ni bilo pošteno. Vrhovni sodniki so njegovo zahtevo zavrnili kot neutemeljeno, saj na sojenju ni zahteval drugega tolmača, prav tako je bil poučen o svojih pravicah. Vizgirda je sicer v pritožbi zatrjeval, da je na sojenju omenil slabo razumevanje ruščine, vendar vpogled v zapisnik ni pokazal, da bi bodisi obtoženi bodisi njegov zagovornik zahtevala tolmača za litovski jezik. Za nameček je Vizgirda na sojenju sodeloval v ruskem jeziku, se v tem jeziku tudi zagovarjal in komentiral izpoved ene izmed prič. Vrhovni sodniki so poudarili, da pravica uporabe svojega jezika ne pomeni obveznosti prevajanja v materni jezik, temveč le v jezik, ki ga obdolženi razume.

Zahteval 46.840, dobil 6400 evrov odškodnine

Vizgirda se je obrnil še na slovensko ustavno sodišče, ki je pred desetimi leti pritrdilo kolegom z vrhovnega sodišča, zdaj pa se je o zadevi izreklo še ESČP. Senat je s petimi glasovi proti dvema sklenil, da je bila Litovcu kršena pravica do poštenega sojenja, ker ni imel ustreznega tolmača in zato tudi ni bil pravilno obveščen o vsebini obtožbe. Senat ESČP je dejstvo, da se obtoženi med postopkom ni pritožil ali izrazil želje po zamenjavi tolmača, pripisalo prav njegovemu slabšemu zanju ruščine. Čeprav tega ni zahteval niti njegov zagovornik, je senat ESČP presodil, da sodišče ni preverjalo, ali obtoženi dovolj dobro razume ruski jezik.

Slovenski član senata Marko Bošnjak in njegova avstrijska kolegica se z večino nista strinjala, temveč sta odločitve slovenskih sodišč ocenila kot pravilne. Po njunem mnenju več dogodkov s sojenja kaže, da je bilo Vizgirdovo razumevanje ruščine zadostno za zagotovitev poštenega sojenja. A Bošnjak in Gabriele Kucsko-Stadlmayer sta bila preglasovana in senat je Litovcu prisodil 6400 evrov odškodnine ter povrnitev stroškov v višini 2500 evrov. To je precej manj, kot si je litovski ropar obetal, saj je od Slovenije zahteval 46.840 evrov odškodnine in 6250 evrov stroškov.