Obtoženega kaznivega dejanja sta pred nedavnim na kranjsko okrožno sodišče iz pripora pripeljala pravosodna policista. Na predobravnavnem naroku je krivdo za očitano dejanje priznal in sodišče mu je dosodilo pogojno kazen. Kot je pojasnila sodnica, takšna kazen hkrati pomeni odpravo pripora. Pravosodna policista sta pripomnila, da ga v tem primeru ne smeta odpeljati nazaj v zavod v Ljubljano, kjer so ga čakale osebne stvari. »Tako velevajo naša pravila in nadrejeni so nas pred pol leta na to posebej opozorili,« sta pojasnila in sodnico prosila za podaljšanje pripora vsaj za eno uro, kar bi zadostovalo za prevoz. A sodnica je pojasnila, da tudi njej predpisi takšnega podaljšanja pripora ne dovoljujejo. Nekdanji pripornik se je po razglašeni pogojni obsodbi znašel na svobodi, obenem pa je, kot je dejal, brez osebnih predmetov pristal »na cesti«.
Neživljenjski položaj
To je zgolj eden od več tovrstnih primerov na sodiščih po državi. Nekdanji priporniki se po odpravi pripora na sodišču lahko na svobodi in hkrati »na cesti« znajdejo tudi v bolj oddaljenih krajih. A na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da so takšna pač pravila. »Pravilnik o izvrševanju pripora določa, da mora zavod pripornika izpustiti na prostost takoj po prejemu pisnega sklepa o odpravi pripora. Kadar je pisni sklep o odpravi pripora vročen pravosodnim policistom na glavni obravnavi na sodišču, osebe ni več upravičeno spremljati v zavod s službenim vozilom. Pripornik namreč od trenutka, ko mu je odpravljen pripor, nima več statusa pripornika, pravno gledano gre za svobodno osebo, zato njegovo spremljanje v službenem vozilu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ni dopustno,« so zapisali.
»Situacija je morda skladna s pravili, a popolnoma neživljenjska, saj se vedno lahko zgodi, da sodišče nekomu izreče pogojno kazen in odpravi pripor. Potem je sicer svoboden, a brez osebnih predmetov, ki so v prostorih pripora, do koder mora priti sam, ni pa nujno, da so prav blizu,« opozarja varuh človekovih pravic. »Menimo, da bi bilo treba pri pripravi pravil upoštevati vse okoliščine, ki lahko v takih primerih nastopijo,« so zapisali in dodali, da se s takšnim primerom sicer še niso srečali, zato se do njega ne morejo opredeljevati.
Stroga pravila in nasvet o gotovini v žepu
Na generalnem uradu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij so, kot pojasnjujejo, pri postopanju s priprtimi osebami zaznali neenotno prakso med zavodi, zato so februarja letos vsem zavodom za prestajanje kazni zapora poslali navodilo o ravnanju s priprtimi osebami, tudi za takšne primere, kot smo ga opisali. »Da bi se izognili nevšečnostim, ki jih priporniku lahko povzroči odprava pripora na glavni obravnavi na sodišču, ki je oddaljeno od kraja zapora, je generalni urad v navodilu predlagal, da se pripornike predhodno opozori, da na glavno obravnavo vselej vzamejo s seboj osebne dokumente in nekaj gotovine,« pojasnjujejo na upravi. Ali je privedba obtoženih brez osebnih predmetov, ki jih omenjajo, osebna odločitev pripornika ali posledica morebitnega neupoštevanja nasveta generalnega urada, ni znano. »Ob izpustitvi iz pripora je treba priporniku izročiti vse njegove predmete in druge stvari, ki so mu bile odvzete v zavodu, ter neporabljen denar, ki je bil shranjen kot njegov depozit. Običajno se zato pripornik vrne v zavod, da prevzame predmete in gotovino, ki jih med prestajanjem pripora ni smel imeti pri sebi,« potrjujejo na upravi.
»Vsekakor praksa kaže, da gre v pretirani želji po humanosti do pripornikov, ki se jim odpravi pripor in so popolnoma svobodni, za nesmiselno nehumanost,« pa meni Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, v katerega so včlanjeni tudi številni pravosodni policisti. »Če bi pazniki delovali v nasprotju s pravili in nekdanjega pripornika prepeljali nazaj v zavod, bi za to disciplinsko odgovarjali,« opozarja na resnost morebitnih prekrškov. Tovrstni zapleti so po njegovem jasen znak, da je treba pravila spremeniti. Odpravo pripora bi lahko vezali na dan, ne pa na uro, ob kateri se sojenje zaključi. Tako bi lahko v zavodu tudi preverili, ali nekdanjega pripornika pristojni iščejo še s kakšnim drugim nalogom ali pa se iz pripora resnično lahko odpravi na svobodo.
