»Gre za simbolen in stvaren politični napredek, ki vzbuja upanje, da kljub svojim internim težavam v Evropski uniji širitev na Zahodni Balkan ne bo odložena,« je ocenil Pahor, ki je z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom, srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, predsednikom Kosova Hashimom Thacijem, evropskim komisarjem Johannesom Hahnom in predsednikom foruma Franzem Fischlerjem nastopil na političnem simpoziju z naslovom Nove perspektive širitve EU.

Pahor je dejal, da je dobro tudi to, da je Evropska komisija sprejela strategijo širitve na Zahodni Balkan in pozdravil njeno odločitev, da kot pogoj za širitev zahteva poprejšnjo rešitev dvostranskih mejnih vprašanj držav kandidatk, so danes sporočili iz urada predsednika republike.

Predsednik je poudaril, da je zelo slabo in škodljivo, da Evropska komisija ne zahteva spoštovanja odločbe arbitražnega sodišča, ki je določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. »To je toliko bolj čudno, ker je dvostranskemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško o določitvi meje botrovala prav Evropska komisija,« je dejal.

Uspešna implementacija dogovora med makedonsko in grško vlado o imenu Makedonija

Ob tem je opozoril na nedoslednost Evropske komisije, ki utegne imeti dolgoročne posledice za reševanje dvostranskih vprašanj med državami na Zahodnem Balkanu in posledično širitve Evropske unije na to regijo. »Po eni strani Evropska komisija terja rešitev mejnih vprašanj, po drugi strani pa ne vztraja pri njihovi neposredni implementaciji, ko se mukoma taki dogovori dosežejo,« je dejal.

Predsednik je kot prvo neposredno prioriteto vseh, ki želijo mir, varnost, blaginjo in evropsko perspektivo Zahodnega Balkana, izpostavil uspešno implementacijo dogovora med makedonsko in grško vlado o imenu Makedonija. »Tukaj gre več kot samo za Makedonijo ali za reševanje dvostranskega spora s sosednjo Grčijo. Gre za okrepitev splošnega zaupanja v nujnost dialoga in dogovor o rešitvah po mirni poti,« je poudaril.

Enako po njegovem mnenju velja tudi za dialog med Beogradom in Prištino. »Od teh dveh procesov bo zelo odvisen tudi razvoj v BiH in z BiH. Zato je zdaj čas za aktivno politično in diplomatsko dejavnost držav EU in Evropske komisije ter Evropskega sveta za vsestransko spodbudo mirnemu reševanju sporov v tem delu Evrope, spoštovanju sklenjenih dogovorov in nadaljevanju pogajanj o vstopu držav v tej regiji v EU glede na njihovo stvarno pripravljenost,« je še povedal.

Pahor se je ob robu foruma na kratko srečal z avstrijskim predsednikom Van der Bellnom, srbskim predsednikom Vučićem, kosovskim predsednikom Thacijem, nekdanjim generalnim sekretarjem ZN Ban Ki-moonom in nekdanjim avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem, so še sporočili iz predsedniške palače.

Dialog in mirno reševanje sporov

Pahor je danes na novinarski konferenci dejal, da je nujno treba podpirati dialog in mirno reševanje sporov, dosežene dogovore pa je treba tudi spoštovati. »V kolikor bomo v tem uspešni, menim, da je pred nami svetla prihodnost,« je povedal slovenski predsednik in izrazil zadovoljstvo, da predsednika Srbije in Kosova poskušata doseči trajen dogovor. S Pahorjem se je strinjal tudi evropski komisar Hahn, ki je dejal, da je pomembno, da se doseženi dogovori spoštujejo, so sporočili iz Pahorjevega urada.

Srbski predsednik Vučić pa se je na novinarski konferenci posebej zahvalil Pahorju za podporo Srbiji na njeni evropski poti ter spodbujanje dialoga med Beogradom in Prištino. Ob robu foruma sta se dogovorila za uradni obisk slovenskega predsednika v Beogradu, in sicer v začetku prihodnjega leta, so še navedli v uradu predsednika republike.