Protestniki so v begunskem taborišču Kutupalog izobesili ogromno zastavo z napisom: "Nikoli več: Dan spomina na genocid nad Rohingi. 25. avgust 2018."
Nekateri pripadniki manjšine so nosili rute z napisom "Rešite Rohinge", medtem ko so drugi vihteli zastave in vzklikali: "Želimo pravico ZN."
Več tisoč žensk in otrok se je medtem na drugem delu begunskega taborišča, ki velja za enega največjih na svetu, zbralo za ogromnim plakatom z napisom "365 dni jokanja".
"Želimo, da nas (v Mjanmaru) prepoznajo kot Rohinge. Zelo smo užaloščeni, da nismo v domovini," je dejal eden izmed protestnikov.
Uporniki iz vrst Rohingov so 25. avgusta 2017 napadli postojanke mjanmarske vojske v zvezni državi Rakhine, nakar je vojska še isti dan začela "operacijo čiščenja" v vaseh manjšine. Pred nasiljem se jih je v Bangladeš v samo enem mesecu zateklo približno pol milijona, vse skupaj pa okoli 700.000. Nekaj sto tisoč jih je sicer v sosednjo državo zbežalo že prej.
Tako v okrožju Cox's Bazar na jugu Bangladeša v nekaj deset centrih na območju 13 kvadratnih kilometrov še vedno živi več kot milijon Rohingov.
Večina sicer želi domov, vendar samo pod pogojem, da bi jim bila zagotovljena varnost in da bi dobili državljanske pravice. Mjanmar in Bangladeš sta novembra tudi sklenila dogovor o vračanju Rohingov v Rakhine, vendar se jih je doslej vrnilo le okoli 200. Težava je ravno v tem, da Mjanmar pripadnikov muslimanske manjšine ne priznava kot svojih državljanov, zaradi česar ne morejo pridobiti državljanstva.
Združeni narodi in ZDA so nasilje nad manjšino označili za etnično čiščenje, vlada Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi pa očitke zavrača, češ da je šlo le za odgovor na napad skrajnežev iz vrst Rohingov. ZDA so pretekli teden tudi uvedle sankcije proti nekaj vojaškim poveljnikom.
