Ponosen, da sem Slovenec in danes živim v samostojni državi Sloveniji. Ponosen, da so se moji predniki v drugi svetovni vojni borili na strani zavezniških sil: ZDA, Združenega kraljestva in Sovjetske zveze proti fašistično-nacistični koaliciji: Nemčiji, Italiji, Japonski, NDH, Madžarski, Bolgariji, Romuniji in vsem njenim kolaborantskim silam (belogardistom, domobrancem, četnikom in ustašem).

Ponosen, da so se partizani pod vodstvom komunistične partije in maršala Tita kot edina sila v Jugoslaviji (Sloveniji) odločili za boj proti sovražniku, to je okupatorju in njegovim pomagačem.

Ponosen, da so se partizanski odredi (PO) v Jugoslaviji (Sloveniji) edini v Evropi skupaj z Rdečo armado od vsega začetka vojne borili proti skupnemu, absolutno premočnemu in »nepremagljivemu sovražniku«, to je okupatorju in njegovim pomagačem.

Ponosen, da je Jugoslavija in njen partizanski boj postavljen ob bok zmagovalni koaliciji držav: Anglije, Amerike, Rusije in Francije, medtem ko so poraženci Nemci, Italijani, Japonci, Madžari, Bolgari, Romuni in vse kolaborantske enote morali prevzeti odgovornost poraza. Tako smo bili tudi obravnavani na pariški mirovni konferenci, zato smo dobili nazaj del ozemlja (Primorsko, Istro in Dalmacijo), ki nam je bilo odvzeto leta 1920.

Ponosen, da smo v Jugoslaviji (v Sloveniji: Kočevski rog) edini v Evropi osvobodili ozemlje, ki je bilo celo večje od nekaterih evropskih držav.

Ponosen, da so naši partizani in njihovi simpatizerji med vojno rešili mnogo zavezniških padalcev, ki so se vračali s poletov nad Nemčijo in Avstrijo. Ti so dobro vedeli, da bodo končali v taboriščih za vojne ujetnike, če jih najdejo Nemci ali njihovi sodelavci.

Ponosen, da so naši starši ali stari starši zgradili povojno Jugoslavijo (Slovenijo), da smo lahko v domači deželi v svojem jeziku doštudirali in delali.

Dr. Veselko Gustin Ljubljana Polje