Vodnik PZS, ki ga Silvo Kristan omenja v pismu, ni bil izbrisan iz sistema vodnikov PZS (še vedno ima veljaven naziv vodnika PZS in s tem strokovnega delavca v športu na področju planinstva), ampak se mu ni podaljšala registracija za tekoče leto. Razlog je v tem, da je imel nazadnje potrjeno registracijo leta 1995, od takrat pa kot vodnik ni bil aktiven oziroma ni poročal o svojih aktivnostih. Zato ne more dobiti registracije za vodenje po veljavnih pravilih vodniške komisije PZS, saj je ta neposredno zavezana licenci, ki se pridobi z udeležbo na licenčnem seminarju. Namen licenčnih seminarjev je poenotenje znanja vodnikov ter seznanitev s spremembami in novostmi na tehničnem področju – vse z namenom varnejšega vodenja planincev v gore. Dejavnost vodenja je povezana z določenim tveganjem in morebitna napaka lahko pomeni izgubo življenja posameznika v gorah, česar si ne želimo, poleg tega pa so nas izkušnje v preteklosti, ki so se končale tragično, naučile in pripeljale do sistema, po katerem trenutno usposabljamo strokovne kadre. Sistem je usklajen z minimalnimi tehničnimi standardi mednarodne gorniške organizacije UIAA, ki ravno zaradi varnostnega vidika ne dopušča odstopanj. Ob pregledu nesreč v gorskem svetu in analizi statistike je prisotnost strokovnih kadrov, kot so vodniki PZS, minimalna (v letu 2017 je bilo 514 dogodkov, pri katerih je bila vključenost v PZS 0,21 %).
Akademski nazivi na usposobljenost posameznika v planinstvu in drugje v športu nimajo vpliva. Omenjeni vodnik v Kristanovem pismu vsekakor ima reference, znanje in izkušnje – pri tem mu nihče ne oporeka. Manjka mu samo veljavna licenca za delo na področju prostovoljnega vodništva, ki jo mora obnoviti na tri leta (ne vsako leto). Licenco lahko obnovi kot slušatelj oziroma udeleženec, lahko pa jo obnovi tudi kot predavatelj na seminarju ali z udeležbo na usklajevanju inštruktorjev. Vse to je ustaljena praksa v Planinski zvezi Slovenije in številni akademsko izobraženi posamezniki s področja planinstva ji sledijo, ker se zavedajo odgovornosti pri vodenju ljudi v gore. Načelo varnosti in skrbi za vodene sta na prvem mestu, pred vsemi osebnimi interesi posameznikov.
Planinska zveza Slovenije je zveza društev in kot takšna organizacijsko, kadrovsko in finančno tesno povezana z društvi, ki so člani Planinske zveze Slovenije. Ves čas skrbi, da usposabljanja potekajo z minimalnimi stroški (kotizacije za usposabljanja so minimalne in nižje kot pri drugih panožnih športnih zvezah). S tem namenom so tudi naša licenčna usposabljanja na vsaka tri leta. Planinska zveza Slovenije je ves čas aktivna pri pridobivanju sredstev EU za področje usposabljanja in ena izmed nosilnih partnerjev pri projektu Usposabljanje strokovnih delavcev v športu. Očitek o pridobitništvu na tem mestu vsekakor ne zdrži.
V okviru Planinske zveze Slovenije so za posamezna področja usposabljanja odgovorne komisije, kar je opredeljeno tudi v statutu. Omenjeni vodnik je naslovil prošnjo na strokovni odbor vodniške komisije in prejel odgovor s pojasnilom, da je registracija povezana z licenciranjem in ni osnove za potrditev registracije. Na omenjeni odgovor je bila odprta možnost 15-dnevne pritožbe s pojasnilom, ki pa ni bila izkoriščena. S tem je bil primer končan. Vsekakor pa je bila vedno odprta možnost za pogovor in iskanje rešitev, ki je tudi bila nakazana v odgovoru vodniku.
Ob prenovi programov usposabljanja strokovnih delavcev v športu in z uskladitvijo z novim zakonom o športu ter pravilnikom o usposabljanju strokovnih sodelavcev v športu se obetajo določene spremembe tudi na področju vodnikov PZS. V njih bodo predvidena določena odstopanja za primere posameznikov, ki so strokovnjaki na svojem področju, dolgoletni predavatelji… Vsekakor se bo pri prenovi upoštevalo tudi zmanjšanje tako imenovane birokracije, ki bo v smeri dovoljenega in dopustnega glede na zakon o športu in minimalne tehnične standarde mednarodne gorniške organizacije UIAA. Nikakor in v nobenem primeru pa ne na račun zmanjšanja varnosti. Čeprav nas v modernih časih včasih navdaja občutek, da človeško življenje ne šteje in smo samo številke, to nikakor ne velja za področje planinstva. Planinska zveza Slovenije skupaj s svojimi komisijami želi ohraniti visoko stopnjo varnosti obiskovanja gora. Cilj skupnega odbora Gore in varnost Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije je zmanjšanje števila gorskih nesreč glede na letno število obiskovalcev. Pri tem ključno vlogo odigrajo strokovni kadri – vodniki PZS, markacisti, alpinistični inštruktorji, varuhi gorske narave, turni kolesarji vodniki in tako dalje. Tukaj si ne smemo privoščiti napak in polovičarstva.
Vodnik, omenjen v pismu, je vsekakor lepo vabljen na pogovor in verjamemo, da se bo našla zanj ustrezna rešitev ob upoštevanju kompetenc, usmeritev in sodelovanja.
Jože Rovan predsednik Planinske zveze Slovenije
