Na MOL so imeli vizijo, da bi Vodnikovo domačijo v Šiški oživili z literarnimi vsebinami. Ko so odprli razpis za petletno programsko upravljanje, jih je prepričal inštitut Divja misel, kjer so že pred desetimi leti pognali uspešen projekt Knjižnica pod krošnjami, ki je na domačiji dobil tudi svojo stalno postavitev. Domačijo so odprli, naredili prijetno in prepišno, ljudje, ki vanjo vstopajo, pa prinašajo tudi nove vsebine, poglede, razmisleke. »Literatura je širok pojem, ki to omogoča. Poleg vsebinske plati nas pri vsem tem zanima tudi visoka izvedbena plat,« pravi direktorica inštituta Divja misel Tina Popovič. Majhen format Vodnikove domačije deluje kot poligon, ki kljub omejenim produkcijskim pogojem ponuja priložnost za preizkušanje idej, ki s časom lahko zrastejo v kaj večjega. Tako je zrasel tudi Decembrski sejem ilustracije.
Mini kulturni dom
Lokalna skupnost Vodnikovo domačijo jemlje za svoj mali kulturni dom v Šiški, hkrati pa snovalci programa razmišljajo širše in poskušajo razvijati in ponujati vsebine, ki jih v mestni in širši ponudbi ni.
Ob večerih so na sporedu literarni in pripovedovalski dogodki, delavnice, občasno koncerti, kjer so v ospredju dobra besedila, v sredo bo na primer novo ploščo predstavila zasedba Hamlet Ekspress, ki uglasbljuje poezijo Andraža Poliča, v jeseni pa bo začel delovati pevski zbor pod vodstvom Zvezdane Novaković. Domačijo se lahko obišče tudi čez dan: založeni so s knjigami, časopisi in stripi, v hiši in pred njo so kotički za branje, kramljanje, pitje kave ali čaja. V spominski sobi Valentina Vodnika je na ogled prenovljena stalna razstava.
Podstrešna dvorana velja za osrednji prireditveni prostor, domačija pa ponuja še druge vsebinsko zanimive prostore. Nazadnje so ob pomoči partnerja, agencije RRA LUR, in s finančno podporo evropskega projekta, ki spodbuja upravljanje spomeniških hiš, odprli sobo za pisanje. Prostora je za pet prevajalcev, novinarjev, pisateljev, ki se lahko še do konca meseca prijavijo na razpis in si tako brezplačno zagotovijo pisarniške pogoje za tri mesece. Na voljo bodo tudi podporni programi s področja pisanja. Na domačiji deluje še pisarna Unescovega mesta literature, kar je Ljubljana postala pred tremi leti, ter galerija, kjer so dobili stalni razstavni in prodajni prostor ilustracije in stripi slovenskih avtorjev. Na domačiji deluje tudi najmanjša knjigarna v Šiški z naborom skrbno izbranih naslovov ter striparna, ki se je v Šiško preselila iz Pritličja.
Kako nagovoriti k branju
Najpomembnejši je seveda program in Tina Popovič pravi, da navkljub dejstvu, da delujejo skoraj brez programskih sredstev, skupaj z mnogimi partnerji in ključnimi posamezniki ponujajo dobre vsebine. Sami se lotevajo predvsem produkcij za otroke in mlade. Pred tremi leti so zagnali otroški literarni festival, delujeta tudi pripovedovalska in filozofska šola za otroke. »Otroke in odrasle se da odlično potegniti v knjige skozi dobro pripovedovanje prirejenih zgodb iz knjig, ob animaciji ilustracij in glasbi v živo. Tako iz knjig nastajajo predstave, zadnja je Bratovščina sinjega galeba.«
Razmišljajo tudi o tem, kako nad branjem navdušiti odrasle. Izpeljati dober literarni večer je izziv, saj so pogovori z literati lahko izjemni, lahko pa ne izpadejo najbolje. Knjigo se da postaviti na oder ali v prostor na različne načine in ravno te dni poteka delavnica za mlade na to temo z režiserjema Žigom Divjakom in Katarino Morano. Pri tem so še kako pomembni mentorji, poudarja direktorica. »Glasna branja za starejše so spodbudna in humorja polna druženja, ker jih vodi Lada Zei. Vstopanj v literature afriških avtoric in avtorjev ne bi bilo brez Aleksandre Gačić in Petre Meterc, otroškega programa in pripovedovalskih dogodkov ne brez Špele Frlic in Katje Preša, festivala za mladino pa ne brez Nike Kovač in Alenke Veler.«
Druge poti v literaturo
Včasih je vstop v literaturo zanimiv ali lažji s kakšne druge strani, recimo skozi film, meni direktorica. Nadina Štefančič je lani pri njih vodila serijo Knjiga in film, prejšnji teden pa so kot Unescovo mesto literature na ploščadi pred SEM s Kinoteko izpeljali manjši festival Poletje na platnu in med platnicami. Poiskali so filme, ki so nastali po knjižnih predlogah, in se pred projekcijami pogovarjali o knjigah.
Ena od programskih potez so tudi posamezni vsebinski sklopi, serije, ki ponujajo celovitejši pogled na določene tematike. Pred kratkim so se povezali s kooperativo založb THD (Teorija, humanistika, družba) in inštitutom Udesin in tako z oktobrom nastaja nova serija Čitalnica.
