Pa toliko vlagamo v promocijo, bi lahko rekli. Gre torej za novo klofuto našim turističnim delavcem, po tem, ko je Hrvaška že pred časom dobila solidne ocene francoskega kulinaričnega vodnika Michelin, naši organi pa so javno izjavili, da jih takšne ocene ne zanimajo. Raje imamo strukturo turistov, ki hoče meni treh jedi za 4,99 evra. Kakorkoli, v knjigi o najboljših jedeh na svetu so v prvi deseterici pintxosi iz San Sebastiána, kari laksa iz Kuala Lumpurja, suši iz Tokia, goveje prsi iz Teksasa, solata sum tum iz Bangkoka, smørrebrød iz Köbenhavna, raki iz Kaikoura, bibimbap iz Seula, pizza margerita iz Neaplja in dim sum iz Hongkonga. Iz naše bivše države so opazili pleskavico iz Leskovca, sarajevske čevapčiče, hrvaško črno rižoto in makedonsko pastrmajlijo. Ker naših jedi ni med 500 najboljšimi, smo izbrali najboljšo deseterico iz Evrope.

Pintxos, San Sebastián, Baskija/Španija

Pincho po špansko, pinchu po asturijsko in pintxos po baskijsko so tradicionalni prigrizki, popularni na severu Španije. Gre za kruhke, na katere so z zobotrebcem pritrjene različne sestavine. Navadno jih jedo kot predjedi, najraje s kozarcem vina ali piva. Ob pintxosih se ljudje družijo v barih in gostilnah, zato imajo tudi družbeno komponento. Kruhki z zobotrebci so lahko veliki ali majhni in so lahko podlaga za mesne, zelenjavne ali ribje jedi. Šparglji, gobice s česnom, sardoni, tune, osliči, polnjene paprike, kroketi… Od klasične do molekularne kuhinje, od poceni sendvičev do prestižnih pintxosov za velike denarje, od barov in gostilnic do restavracij z Michelinovimi zvezdicami. Lonely Planet je med tistimi, ki očitno obožujejo moderno špansko kuhinjo in na tem zemljevidu najbolj hvalijo San Sebastian, mesto, kjer se okoli devetih zvečer začne kulinarični vrtiljak. Avtorji knjige priporočajo popoldanski počitek, potem pa potovanje od bara do bara – kozarec lokalnega vina in pintxosi vseh barv in okusov.

Pizza margherita, Neapelj, Italija

Med 500 jedmi na svetu je kar 20 italijanskih, najvišje je pizza margherita. Pizze so poznali že stoletja nazaj, hrana revnih slojev pa je svojo moderno ero dočakala v 19. stoletju. Za avtorja margherite štejejo Rafella Esposita, ki je pizzo spekel za kraljico Margherito Savojsko (1851–1926), in sicer v treh italijanskih barvah: paradižnik za rdečo, mozzarella za belo in bazilika za zeleno. V Neaplju je na desetine pizzerij, ki se natančno držijo strogih receptov. Pred pizzerijami so dolge vrste. Margherita stane 4 evre.

Smørrebrød, Köbenhavn, Danska

Smørrebrød prihaja iz besedne zveze »smør og brød«, kruh in maslo, ki sta osnova za odprte sendviče. Na kos navadno rženega kruha namažejo maslo, potem pa dodajo nadev, ki je lahko zelo različen, od paštete do surovih rib, od rakcev do slanikov, od jajc do tatarca, od sira do jabolk s šunko, od svinjskega do govejega mesa, velikokrat vse pomešano. Smørrebrød, ki so ga Danci razvili do popolnosti in ga je mogoče dobiti tudi v najdražjih restavracijah, je hrana za kosilo, ki naj ne bi bilo pretežko. Zraven pa se pije, uganili ste, žganje.

Pastéis de nata, Lizbona, Portugalska

Portugalci in tisti, ki živijo na portugalskem govornem območju, prisegajo na sladico iz jajčnega rumenjaka, na kolaček, ki naj bi imel korenine v Franciji in so ga v 18. stoletju razvili katoliški menihi iz samostana Jeronimos v Lizboni. Recept za sladico so ob zaprtju samostana prodali lokalni tovarni sladkarij. Po mnenju Lonely Planeta gre za najboljšo sladico na svetu, saj kljub enostavnosti njen okus doseže popolnost. Je pa seveda nujno, da ga pojeste v eni izmed številnih lizbonskih slaščičarn.

Francoski siri, Francija

Kar preveč na splošno rečeno se sliši jed francoski siri, ki jo Lonely Planet uvršča na 14. mesto na svetu in jo imenuje izkušnja s francoskimi siri ter jo razdeli na tri dele. Prvič: poskusite Roquefort oziroma obiščite jame Roquefort-sur-Soulzon, kjer ta sir starajo. Drugič: naročite si paleto sirov v razkošni restavraciji Le Grand Véfour v Parizu. In tretjič, zapeljite se v kakšno sirarno na deželi in pojejte nekaj koškov sira ter spijte kak kozarec šampanjca. No ja, za spremljavo siru obstajajo tudi boljše ideje od šampanjca.

Moules frites, Bruselj, Belgija

V belgijskem glavnem mestu so vsi nori na školjke, pravijo globalni turistični svetovalci, ki so med najboljše jedi na svetu postavili jed z imenom školjke s pečenim krompirjem. Menda so za srečanje s pomfritom najbolj pripravne klapavice, ki jih navadno pripravijo s čebulo in česnom ter z mešanico belega vina in smetane. Pri Lonely Planetu pravijo, da so najboljše školjke pri Le Zinnekeju, kjer imajo 70 različic ponudbe, od školjk s pivom do kombinacij s sakejem ali čilijem. Ekološke in dnevno sveže.

Souvlaki, Grčija

Na 21. mesto na svetu so strokovnjaki iz Lonely Planeta postavili značilno grško jed, nabodala iz pečenega piščančjega, svinjskega, ovčjega in redko tudi govejega mesa, ki jo v Atenah srečate na vsakem koraku. Da ne bi bilo preveč mesa, dodajo različne solate in priloge, najbolj tipična je tzatziki, solata iz kumar in grškega jogurta. Menda imajo po novem tudi vegetarijanske verzije, kot smo prebrali. Souvlaki je sicer zelo stara jed, moderno fast food prodajo pa so prvič zabeležili v šestdesetih letih.

Churros, Madrid, Španija

Ena najbolj tipičnih sladic v Španiji so podolgovati krofki, ki jih navadno namakajo v različne sladke omake, v čokolado, kavo ali čaj. Ni povsem znano, kako je sladica prišla v sodobne španske jedilnike. Nekateri trdijo, da so jih pripravljali španski pastirji, ker niso imeli svežega kruha, drugi, da so jih pred stoletji prinesli s Kitajske. Lonely Planet razlaga, da je ta »ocvrta lepotica« najboljša jed v Madridu, še posebej, če mesto obiščete v mrzlem zimskem času. Običajno jih jedo za praznične in tudi vsakodnevne zajtrke.

Tapas La Boqueria, Barcelona

Tapasi so tipičen del španske kuhinje. Gre za jedi, ki jih strežejo kot prigrizke ali predjedi in imajo tisoče pojavnih oblik. Lonely Planet sicer loči tapase v Kataloniji in pintxose v Baskiji, mnogi kulinarični eksperti pa med jedema ne vidijo velikih razlik. Pravzaprav pa gre pri Planetu za nekaj drugega: tapase vidi kot del ponudbe na barcelonski tržnici La Mercat de Sant Josep de la Boqueria. Težave nastanejo, če mislite, da se boste enostavno usedli in nekaj pojedli. Barcelona se s svojo gnečo lahko meri z največjimi.

Sladoled, Italija

Podobno kot francoski siri je zelo na splošno na 24. mesto med najboljšimi jedmi na svetu postavljen italijanski sladoled ali, kot pravijo, gelato. Zapisovalec je lizal sladko zmrzlino in gledal ljudstvo, ki je na vespah brenčalo mimo njega. Zapovedane so lokalne italijanske sestavine in umirjene, ne ravno fluorescenčne barve. Dodajmo, da je gelato italijanski sladoled, ki ima v nasprotju s preostalimi manj maščobe, njegove korenine pa naj bi bile v antiki. Omenjajo Sicilijo, stari Rim in Egipt, kjer naj bi ga izdelovali iz snega.