Večina grehov, ki jih g. Vidic skuša naprtiti meni ali Farmam Ihan (ki, mimogrede, niso propadle, ampak še vedno priredijo slabo polovico vseh prašičev, rojenih v Sloveniji), je posledica tega, da ti objekti sploh nikoli niso prišli v last Farm Ihan, ker nikoli niso bili del otvoritvene bilance tedanjega MKG Kočevje in zato lastništva nad njimi ni bilo mogoče vzpostaviti. Naj bi Farme Ihan vzdrževale nekaj, kar nikoli ni bilo njihovo?
Preteklo desetletje živinoreji ni bilo naklonjeno. Krize so se vrstile druga za drugo, zato je bilo treba najti način, kako preživeti. Kočevske farme v lasti Farm Ihan so bile morda res prikrajšane za kako fasado ali zaplato asfalta, vsekakor pa so doživele popoln tehnološki preporod, dvignile mlečnost s 6.000 (za časa g. Vidica) na 11.000 litrov po kravi, izboljšale kakovost mleka, pa tudi plodnost in dolgoživost krav. Z 800 kravami priredijo več mleka, kot so ga nekoč priredili s 1.200 molznicami. Kako se to lahko doseže, tega g. Vidic pač ne ve. Strokovnost dela sedanjega lastnika skuša izpodbiti s postulati, starimi 40 let in več, ki so veljali v nekem drugem času. Dokaz, da je sedanja pot prava, je to, da kočevska govedoreja sploh še obstaja, saj takšne, kot je bila za časa nekdanjega MKG Kočevje, danes zagotovo ne bi bilo več.
MARKO VIŠNAR, Ljubljana
