Več svinj kot Špancev

Ker se je v minulem petletju prašičja populacija povečala za devet milijonov živali, se v Španiji povečuje bojazen zaradi negativnih okoljskih učinkov te živilske industrije. Nenazadnje je živinoreja četrti največji generator toplogrednih plinov, za transportom, proizvodnjo električne energije in industrijo. Prašičereja je v državi, ki se redno sooča s sušo, dodatno problematična tudi zaradi potrošnje ogromnih količin vode. Ker vsak prašič dnevno popije 15 litrov vode, ta panoga v Španiji potroši več pitne vode kot mesta Zaragoza, Sevilla in Alicante skupaj. Španska prašičereja je pod pritiskom tudi zaradi odmevnih škandalov. Letos je odmevala kriminalistična preiskava, ki jo je sprožila črviva šunka, kupljena v supermarketu francoske verige Carrefour. Policisti so zatem razkrili združbo, ki je preprodala več kot 50 ton šunke, namenjene za sežig. Španska prašičereja je bila že prej razvpita po svojih goljufivih praksah, še posebej pri pridelavi zaščitenega pršuta jamón ibérico de bellota. Pršut dobi ta cenjen naziv med drugim pod pogojem, da se prašiči zadnje mesece svojega življenja prosto pasejo po hrastovih gozdovih in se hranijo z želodom, nakar meso zori najmanj 36 mesecev. »To se zgodi, kadar ne nadzoruješ industrije, v kateri je že tradicionalno veliko prevar, obenem pa je povpraševanje veliko, produkta pa malo,« je ogorčen Francisco Espárrago, znan pridelovalec tega čislanega pršuta. Po njegovih besedah veliko prašičerejcev živalim nastavlja krmo. »A za inšpektorja zadošča to, da jih vidi, kako se pasejo na prostem,« pravi Espárrago.