»Vozniki sprva mislijo, da se nimajo več kaj naučiti, da vožnjo povsem obvladajo. Po koncu tečaja pa jih je večina zelo presenečenih, saj naletijo na določene ekstremne razmere, za katere ne vedo, kako bi se na cesti odzvali nanje,« je danes osuplost nekaterih tečajnikov po vožnji na poligonu opisal inštruktor varne vožnje AMZS Rafael Pečjak.

Varnostni pas je obvezen

In res – s poligona se je nekaj minut kasneje razlegal zvok cviljenja gum, avtobuse pa je po mokri podlagi zanašalo levo in desno. Na poligonu se vozniki namreč soočijo z najbolj skrajnimi razmerami: zaviranjem pri visoki hitrosti, nenadnimi vodnimi ovirami, vožnjo skozi ovinke in po različnih podlagah…

»Malce me je presenetilo. Vrtenje volana ni bilo najboljše, tu se bom moral še izboljšati,« je bil po vožnji samokritičen Janez Lap iz Kam Busa, ki avtobus vozi štiri leta. »Pri prevozu otrok se lahko zgodi veliko nepredvidljivega, zato morajo biti vedno pripeti,« je še dodal.

Da je »red vedno pas pripet«, otroke in odrasle v oglasu za varno vožnjo še vedno uči tudi simpatičen pasavec. Pretekle generacije morda res niso bile vajene varnostnih pasov na avtobusih, danes pa je na šolskih izletih, vsakodnevnih prevozih ali ekskurzijah praksa takšna, da morajo biti malčki med vožnjo z njimi pripeti. »Otroci so razposajeni, med vožnjo se včasih tudi odvežejo. Zato moramo biti vozniki vso pot pozorni tudi na to,« pojasni Damjan Škufca iz podjetja FS prevozi.

»Zavedati se je treba odgovornosti, ki jo prevzameš ob prevozu najmlajših,« poudarja Bojan Gimpelj iz podjetja Arriva, njegov poklicni kolega Marko Zajec iz FS prevozi pa pristavi, da morata biti v vsakem primeru tako vozilo kot voznik vedno v najboljšem možnem stanju.

Po navedbah Boštjana Smoleja iz sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi na tem področju v Sloveniji ne govorimo o črni statistiki, pri prevozu otrok pa vendarle zaznavajo določene kršitve. Največ jih je ravno glede uporabe varnostnega pasu, tu in tam še kakšna večja. Da voznik, na primer, avtobus vozi opit.

Nekateri slabo luč mečejo na vse

»Teh primerov ni veliko, so pa. A radi bi, da ne bi bilo nobenega,« si želi Smolej. Lani so policisti med 930 preizkusi alkoholiziranosti prisotnost opojnih substanc ugotovili zgolj pri dveh, ki so ju kaznovali z denarno kaznijo in kazenskimi točkami, letos pa se je številka za malenkost dvignila.

Četverica sogovornikov se strinja, da je takšno obnašanje profesionalnih voznikov, ki morajo voziti povsem trezni, nedopustno. Strinjajo se še, da gre za redke izjeme, ki pa slabo luč mečejo na vse voznike. »Če grem dan pred službo na piknik, tam pač ne bom pil alkohola,« se resnosti svojega dela zaveda Gimpelj, Lap pa doda, da so pravila, ki se jih je treba držati, del tovrstne službe.

»Alkohol in vožnja ne gresta nikoli skupaj. Če kogar koli to moti, naj zamenja poklic,« je oster Zajec, Škufca pa bi bil glede kazni za takšne prekrške še strožji. »Profesionalni vozniki si tega ne smemo privoščiti in zdi se mi prav, da se stanje voznika in vozila redno preverja. Kljub temu se mi ne zdi prav, da se to dogaja vpričo otrok, saj se takoj zdi, kot da smo naredili nekaj narobe. Otroci si namreč ustvarijo svoje, in to napačno mnenje. To vpliva tudi na psiho voznika,« je sklenil Škufca.