V zdravstvu bodo lahko letos porabili 35 milijonov evrov, ki jih oblasti prej še niso razdelile. Tako so včeraj odločili poslanci, po dosedanjih napovedih pa naj bi denar namenili za dodatna zdravljenja oziroma skrajševanje čakalnih dob. V bolnišnicah nasprotno vztrajajo, da bi bilo treba za začetek zdravljenja bolje plačati. Želijo si posodobitve opreme in prostorov, dvomijo pa tudi v poskuse skrajševanja vrst tik pred koncem leta. Kljub pomislekom, ali bo to res prineslo bistven premik, pa je po oceni večine poslancev dodatne milijone vendarle treba porabiti za čakajoče bolnike.
Seznam operacij in pregledov šele pripravljajo
Koliko denarja bodo namenili za kateri del zdravstva in koliko bo dodatnih operacij, v zdravstvu še niso dorekli. Za področja, kjer bo treba poskrbeti za več bolnikov, za zdaj veljajo zobozdravstvo, ortopedija, kardiologija, angiologija in okulistika. Kaj naj ima prednost, lahko predlagajo tudi v bolnišnicah.
V stranki Marjana Šarca (LMŠ) ne nasprotujejo usmerjanju denarja v čakalne vrste, so pa včeraj napovedali, da bodo pozorno spremljali porabo. Proti spremembi odloka, ki je omogočila te spremembe, so bili v SDS. Spomnili so, da podatki o trenutnih čakalnih dobah niti niso na voljo, in izpostavili neučinkovitost zadnjih poskusov krajšanja vrst. Zadržke do tokratnega načina deljenja denarja, ki se bo po napovedih stekel v zdravstveno blagajno, je imel tudi fiskalni svet.
Sušelj: tudi dva meseca nekaj pomenita
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj meni, da je mogoče dodaten denar tudi proti koncu leta porabiti smotrno. Kljub premalo zanesljivim podatkom so najbolj kritična področja razvidna, je poudaril. Kje čakajo predolgo, razberejo tudi iz stikov z bolniki. »Skušali bomo vključiti čim več izvajalcev zdravljenj. Seveda bi bilo bolje, če bi imeli povsem zanesljive podatke in če bi to začeli urejati v začetku leta, a zdaj moramo narediti največ, kar je mogoče. Čakalne dobe so pereča težava, ki se je moramo lotiti tudi z dodatnimi viri. Tudi dva meseca pri tem nekaj pomenita.«
Novi aneks k splošnemu dogovoru za letošnje leto, ki bo končni korak k razdelitvi dodatnih milijonov, bi bil lahko po Sušljevi oceni »pod streho« v prvi polovici oktobra. »V nekaterih primerih, na primer v urologiji, bo težko poiskati dovolj zdravnikov za opravljanje dodatnih posegov. Nekaj bolnišnic, v katerih so pripravljeni narediti več, pa se nam je že oglasilo.«
Za težave s prostori in opremo lahko poskrbi državni proračun, dodaja Sušelj. »Če hočemo vzdrževati neki standard, je treba vanj vlagati.« ZZZS pa zakonodaja po njegovih besedah ne dovoljuje plačevanja za naprave ali urejanje prostorov, ki si ga želijo v bolnišnicah.
