Ruplove, ne samo njegove, sanje o sredinski vladi po njegovem okusu (sredinske z Jelinčičem vred) so se razblinile. S tem tudi sanje, da bi njegova fakulteta dobila koncesijo? Pahorjevi napori so bili zaman. (Mimogrede: tako vneto je kosil, da se še oglasiti ni mogel in potegniti za kubanske plesalce). Šarec, ta »komedijant, mizar in nesposobnež«, je postal mandatar. Lahko smo spremljali vedenje poslancev največje »domoljubne in povezovalne stranke«. Posmehovali so se in kazali svoj prezir dodatno s tem, da ni nihče obrazložil, razen vodje njihove poslanske skupine, svojega glasu proti. Kar zapustili so »delovno mesto«, Janša, Tanko in Kaloh pa tudi glasovanje. To je res demokratično. Morda jim je samo preveč hudo, da bi zmogli kaj drugega?
Mandatar je tu, vlade še ne. Šarec kot govornik mi je bil všeč. Povedal in prebral je svoj govor tekoče v lepi slovenščini. No, saj se to za igralca spodobi, a ne? Vlil je občutek, da bo deloval iskreno, odločno za dobro ljudi. A to je bil šele začetek. Potem je moral premagati Mirovo grabežljivost, Dejanovo kvazipopustljivost, Alenkino užaljeno napadalnost in Karlov previdni molk, da so si razdeli pogačo. Ne zaveda se, da bo Cerar v bistvu imel pet ministrov in ministric, če bo finančna ministrica še naprej Mateja Vraničar Erman. Cerar pa ima samo devet poslancev. (Le kaj bo ukrenil Brglez?) Že prve informacije o imenih ministrske ekipe so me pošteno razočarale. Saj se mandatar menda zaveda, da bo vlada obstala ali padla zaradi njih, mi tudi z njimi. Sami novi strokovnjaki? Ne, skoraj sami stari obrazi v zamenjanih vlogah. »Kulturni« in neoliberalni Počivalšek bo menda še naprej gospodarski minister. Neodločni in podredljivi Cerar zunanji minister. Karl bo lahko ponovil »afero Patria«. Katičeva, ki se tako »dobro« spozna na vojsko, bo imela še pravosodje v malem prstu. Saj se šalite, da ne rečem, norčujete. Poiščite temu primerno sposobnega ministra za zdravje in bo ekipa popolna. Sprašujem se, ali bo Levica tako ekipo podprla.
Med nami še naprej poteka »vojna« za resnico o drugi svetovni vojni, malo tudi o naši osamosvojitveni in o življenju v socializmu. »Poraženci« so dvignili glave, strnili vrste v maščevalni napad. Hujskajo na vse pretege in hujskaštvo pripisujejo drugi strani. Kot alkoholik, ki se brani: Jaz ne pijem, ti piješ. »Pravi zgodovinarji« na RTV razlagajo »pravo zgodovino« za »prave« domoljubne Slovence. Potem pa njihovi cerkveni, strankarski in društveni podporniki vpijejo: Sprava je v resnici. V kateri resnici? V njihovi? Bog nam pomagaj!
Polona Jamnik, Bled
