Čeprav se je število rojstev v Sloveniji v zadnjem desetletju nekoliko povečalo in se ustalilo pri okoli 20.000 rojstvih na leto, pa se po drugi strani iz leta v leto povečuje povprečna starost mamic ob rojstvu prvega otroka – ta znaša že 29,4 leta. Tako ne preseneča, da otroci med slovenskimi študenti niso prav pogost pojav.
Sistematične statistike o študentskih družinah v Sloveniji ne vodi nihče, vendar pa je zadnja raziskava Evroštudent iz leta 2016, ki je zajela okoli 5000 anketirancev, pokazala, da ima otroke šest odstotkov študentske populacije (okoli 4800 oseb), kar je eden najnižjih deležev v Evropi. Na Islandiji na primer ima otroke kar tretjina študentov, na Norveškem in v Estoniji vsak peti. Najmanj otrok imajo študenti v Italiji, kjer je takih le en odstotek, in v Franciji, kjer jih je tri odstotke.
Natančnejši pregled pokaže, da ima na slovenskih univerzah otroke le 3,3 odstotka študentk, medtem ko jih je na samostojnih visokošolskih zavodih skoraj 15 odstotkov, kar je po mnenju avtorjev raziskave najverjetneje povezano z oddaljenostjo od kraja študija in večjo fleksibilnostjo zasebnih fakultet. Večina, 65 odstotkov, jih ima pretežno lastne prihodke in ob študiju delajo več kot 20 ur na teden, četrtina jih je odvisna od družine.
V Študentski organizaciji Slovenije ob tem opozarjajo, da so podatki raziskave vprašljivi, saj jih ima med študenti, starejšimi od 30 let, otroke več kot polovica. Študij v Sloveniji ni omejen z leti, zato študirajo tudi odrasli, redno zaposleni. Da je »pravih« študentskih družin verjetno manj, kot je pokazala evropska raziskava, gre sklepati tudi iz popisa prebivalstva, ki ga je leta 2015 izvedel Statistični urad (Surs). Po teh podatkih, ki pa so po oceni urada lahko precej pomanjkljivi, so imele otroke 1604 študentke ali le 3,3 odstotka vseh, oba starša pa sta bila študenta v manj kot sto primerih.
Dodatno študijsko leto za vsakega otroka
Marija Babnik Gatej, predsednica kluba študentskih družin, v katerega je včlanjenih približno 40 družin, ocenjuje, da je v Sloveniji za študentske družine »na splošno zelo dobro poskrbljeno«. »Večji problem predstavlja obdobje po zaključku študija, zato se jih veliko poskuša zaposliti še pred zaključkom študija oziroma vsaj nabrati nekaj izkušenj s študentskim delom,« pravi.
Študentskim družinam – te so po zakonu o visokem šolstvu družine, v katerih ima vsaj eden od staršev status študenta – pripada pravica do otroškega dodatka ter pomoči ob rojstvu otroka v višini 280 evrov. Poleg tega dobijo starševski dodatek, denarno pomoč staršem, ki po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila (to je vezano na plačilo prispevkov, torej zaposlitev). Pravica do starševskega dodatka traja eno leto, mesečno pa znaša 252 evrov, pri čemer so upravičenci v tem času vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Študentske družine imajo tudi nekatere dodatne pravice in ugodnosti. Študentkam in študentom, ki v času študija postanejo starši, pripada dodatno študijsko leto za vsakega novorojenega otroka, študent z državno ali Zoisovo štipendijo in hkratnim starševskim dodatkom pa lahko štipendijo ob ponovnem vpisu v isti letnik prejema še eno leto. Vsaka študentska družina je upravičena do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov na mesec, če ima družina dva otroka, do dvajsetih. Prav tako je starševstvo eden izmed razlogov, ki se upoštevajo pri obravnavi raznih prošenj, na primer za vpis v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami, podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov in podobno.
Subvencionirano bivanje v študentskih domovih
Starši študenti imajo pravico do subvencioniranega bivanja v študentskih domovih, pri čemer se subvencija lahko dodeli tudi za partnerja, ki je državljan Slovenije in ima status študenta. Študentske družine lahko za sprejem v študentski dom zaprosijo ne glede na rok za oddajo prošenj, študent, ki postane starš, pa ima zaradi starševstva pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu za eno leto.
V Ljubljani imajo študentske družine na voljo apartmaje v Študentskem domu Ljubljana v Rožni dolini, v enem izmed domov pa je tudi vrtec za otroke do 3. leta starosti. Za družine je na voljo 20 enostarševskih apartmajev po ceni 100 evrov in 12 dvostarševskih apartmajev za 201 evro. Trenutno biva v njih 19 družin s 25 otroki, od tega je 17 družin enostarševskih. Direktor študentskega doma Igor Brlek pravi, da je zaradi vse manjšega števila študentov, ki je posledica številčno zelo skromne generacije, prostora dovolj za vse interesente.
Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku. Subvencija se lahko dodeli za največ deset mesecev v študijskem letu in znaša 32 evrov na mesec.
