Zakaj prehitro? Ker z odstranitvijo vršička ledene gore seveda še ni izginila niti njena preostala vidna gmota, kaj šele tista skrita pod morsko gladino. Ker tu ni časa in prostora za razblinjanje megle, ki širši javnosti zastira boljši vpogled v vidne in skrite dele »ledenih gora« naše zakonodaje, tujske in druge, naj se tu omejim le na tisto najbolj vidno, a vendarle ob tej priložnosti v medijskih komentarjih prezrto: zakaj se tujec, ki ga oko postave zaloti brez potnega lista, kaznuje kar s 500 do 1200 evri? Kot da bi bilo vstopanje ilegalnih migrantov možno preprečevati z visokimi globami – ki so od revežev brez denarja tako in tako sploh neizterljive?! Popoln nesmisel. Za naštevanje drugih, še hujših nesmislov v zakonu o tujcih kot enem od najslabše napisanih zakonov, kar jih poznam, bi bilo potrebnih mnogo časopisnih strani. Bi pozornost javnosti ob sedanjem škandalu nova vlada morda hotela in znala izkoristiti za to, da bi iz zakona o tujcih odstranila vsaj najhujše nesmisle?
In zakaj je to olajšanje javnosti te dni deloma tudi napačno motivirano? To vidim v medijskih komentarjih, da je bila sramota in zadrega odstranjena »s pogumno sodno odločitvijo«, torej da so šele sodniki pokazali pogum, ki ga je policistom tokrat zmanjkalo. No, če pri nas razumno in strokovno pravilno uporabo predpisov lahko doseže le tisti, ki je dovolj pogumen, potem smo pa že precej globlje v smrdečem močvirju, kot sem doslej mislil. Da ne bo zamere in nesporazuma: take medijske ocene (o pogumu za zakonito odločanje) temeljijo na zmoti (na napačni domnevi), da je bilo ravnanje policije v tem primeru zakonito – češ, saj ji zakon dovoljuje, če že ne nalaga, da tujca brez potnega lista kaznuje z najmanj 500 evri globe. Da, res – vendar le, če je bila taka kazen izrečena in odmerjena v skladu s smislom in namenom zakona. Ta pa gotovo ni drakonsko kaznovanje k nam povabljene kulturne skupine, če njihov vodja nekaj kilometrov za mejo pozabi njihove potne liste – čeprav je res, da je tudi kakršenkoli drug razumen smisel take drakonske denarne kazni težko najti. A tisto prvo to prav gotovo ni. Šlo je torej za znani pojav »jahanja na črki zakona« brez upoštevanja njegovega smisla. To pa ni zakonito, ampak nezakonito ravnanje. Da, prekršek je bil res storjen – nikakor pa niso bili izpolnjeni tudi pogoji za njegovo denarno sankcioniranje. In upravno sodišče v Novi Gorici je le pravilno uporabilo zakon. Za to je bilo potrebno le ustrezno strokovno znanje, brez kakšnega poguma zraven – vsaj upam tako.
A zdaj naprej. Bi tako strokovno znanje morala imeti in tu pokazati že policija? Da se je tu »zalomilo« policistom na cesti, bi človek lahko še vsaj do neke mere razumel, čeprav odobravati tudi tega seveda ni mogoče. Hujši škandal pa je to, kar je sledilo od tu naprej. Brž ko so bovški župan in drugi opozorili na to, kaj se je v resnici zgodilo, bi policija morala ugotoviti svojo napako in jo popraviti. Zakon ji za to daje vsa potrebna pooblastila. Najhujše in najbolj skrb zbujajoče pa je bilo to, kar smo v torek zvečer lahko v Odmevih slišali od visokega predstavnika generalne policijske uprave: da policija tudi po vloženi zahtevi za sodno varstvo svoje odločitve ni mogla več spreminjati. Da je res ravno nasprotno, ve vsak, ki je kdaj prebral plačilni nalog, ki ga je dobil za prekršek: tudi tam jasno piše, da policija to pošlje v obravnavo sodišču samo, če svoje odločitve že sama prej ne spremeni. Ker znajo, kot smo tudi slišali po TV, že policisti »srednjega ranga« vse policijske predpise zdrdrati na izust, je povsem nemogoče, da tisti visoki policist ne bi vedel, kaj javnosti po TV razlaga. Torej jo je namenoma zavajal.
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
