V Sloveniji imamo trenutno najnižjo stopnjo brezposelnosti po januarju 2009. Ta je letošnjega junija znašala 7,8 odstotka. Slovenija trenutno tudi uživa visoko gospodarsko rast, katere izvor je, roko na srce, predvsem v politiki Evropske centralne banke, v cenah dolžniških vrednostnih papirjev na trgu in gibanju uvoznih in izvoznih cen. Ko bo Evropska centralna banka najverjetneje s prihodnjim januarjem nehala odkupovati državne obveznice evropskih držav, se bo javni dolg podražil. Torej bo zagotavljanje ustrezne gospodarske rasti v prihodnje še veliko bolj pomembno in težje. Zato še toliko bolj čudi naslednje: po poročanju časnika Finance naj bi v osnutku zadnje različice koalicijske pogodbe za vlado Marjana Šarca osebne prihodke iz kapitala in rent nameravali vključiti v osnovo za odmero dohodnine. Časnik Finance nadaljuje, da je to »neumnost brez primere«, to pa je strokovno mnenje kolegov iz časnika, s katerim se v celoti strinjam. V Sloveniji imamo že tako nizko stopnjo vlaganja v vrednostne papirje prebivalstva. Večina sredstev prebivalstva leži na bančnih računih, kjer se za stara leta nabira prah, obresti pa ne. Ob nizki stopnji rodnosti v državi to dejstvo zagotavlja nizke prihodke prihodnjih upokojencev. Prebivalstvu bi bilo treba, že zaradi zelo nizke stopnje rodnosti v državi, olajševati dostop do finančnih trgov, ne pa jim dodajati dodatna finančna bremena in prepreke. Na primer, če danes kupite in prodate delnice, plačate 25-odstotni davek na dobiček, ki se zmanjšuje do ničelne obdavčitve po 20 letih. Po poročanju časnika Finance glede omenjenega osnutka sicer ni jasno, ali se časovno degresivna stopnja obdrži ali ne, vendar pa se vam bo vsekakor ob vključitvi kapitalskih dobičkov pri prodaji delnic v dohodninsko lestvico zvišala celotna davčna osnova. Skratka z zviševanjem obdavčitev na kapitalske donose se slovenskemu prebivalstvu otežuje in omejuje udeležba pri tem ali naslednjem bikovskem trendu na finančnih trgih in s tem se niža današnja vrednost celotnega slovenskega portfelja.
Zgodovinsko najdaljši bikovski trend
Ameriške delnice so v torek dosegle rekordno vrednost, kar je predvsem posledica navdušenja vlagateljev nad močnimi zaslužki podjetij v zadnjem četrtletju in nad učinki Trumpove davčne reforme, s katero so bili znižani določeni davki (najpomembnejše je bilo znižanje davčne stopnje od dobičkov pravnih oseb). Trg je v tem tednu zadihal tudi na račun dejstva, da ZDA še niso blizu odločitvi o tem, ali naj uvedejo carine na uvoz avtomobilov, saj se trgovinski pogovori z Mehiko, Kanado in EU še nadaljujejo. Ameriški borzni indeks SP500 je tako minuli torek trgoval pri rekordni vrednosti 2.873,23 točke, kljub trgovinskim napetostim in visoki verjetnosti dviga obrestnih mer v prihodnjem mesecu. Tako smo v zgodovinsko najdaljšem bikovskem trendu, ki poteka od marca 2009 in ima 16,5-odsotni letni donos. K najdaljše rastočemu trgu je prispevalo zelo ugodno makroekonomsko okolje v svetu, ki je predvsem posledica ekspanzivne monetarne politike vseh največjih svetovnih centralnih bank, še posebej ameriške (FED), japonske (BOJ) in Evropske centralne banke (ECB). Poleg makroekonomskih dejavnikov je odločilno vlogo prispevala tudi tehnologija. V zadnjih letih so tako tehnološka podjetja, zlasti skupina velikanov, znanih kot Faangs, torej Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google, pospeševala rast delniških indeksov, saj so se storitve omenjenih podjetij v zadnjem desetletju popolnoma umestile v vsakdanje življenje.
(Foto: AP)
