Po dveh mesecih medijskega poročanja o tem, da policisti v Beli krajini nezakonito zavračajo prosilce za azil, je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozorila, da se na policijskih postajah v Črnomlju in Metliki res dogajajo nepojasnjene kršitve. Obe postaji je urad varuhinje nenapovedano obiskal že 19. junija, takoj po tem, ko sta o domnevnih nepravilnostih poročala Dnevnik in RTV Slovenija.
»V pregledanih primerih smo med drugim pogrešali (resno) obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela oseba, ki je bila pridržana na policijski postaji, namero podati prošnjo za mednarodno zaščito oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana,« je zapisala varuhinja.
Policijski zapisniki v lastni zanki
Varuhinja je denimo naletela na neskladje med tem, kar je bilo zapisano v dokumentaciji o vračanju migrantov na Hrvaško in v dokumentaciji, ki so jo policisti sestavili po pogovoru z migranti. »V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe – ta je namenjen izvedbi vračanja na podlagi sporazuma o vračanju, sklenjenega med vladama Slovenije in Hrvaške – je bilo kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba 'ekonomski migrant'. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista povedala, da sta matično državo zapustila zaradi groženj,« je ugotovila varuhinja. »V drugem zapisniku o izročitvi in sprejemu oseb po skrajšanem postopku pa so bile pri vseh petih posameznikih kot razlog za zapustitev matične države navedene vojne razmere oziroma versko preganjanje. Kot njihova ciljna država pa je navedena Slovenija oziroma Nemčija,« je še ugotovila. Takšno neskladje nastane, ker prvi dokument sestavi policist, ki prime migranta na meji in se z njim pogovori, drugi dokument (o vračanju), pa sestavi policist, ki je zadolžen za to, da upraviči vračanje (v tem dokumentu ne more pisati, da vračajo preganjano osebo, saj takšnih po hitrem postopku ni dovoljeno vračati).
Da slovenska policija v Beli krajini le redko komu še dovoli zaprositi za azil, sicer pričajo desetine migrantov, s katerimi smo novinarji ter nevladni organizaciji Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijski center PIC govorili v Bosni in Hercegovini. Tam končajo vsi, ki jih slovenska policija vrne hrvaški policiji. Hitrih policijskih postopkov na obeh obmejnih postajah v Črnomlju in Metliki nihče ne nadzoruje, vse se zgodi »na štiri oči« med migranti in policisti. Velja le beseda proti besedi. Zato varuhinja policiji predlaga, da poslej od vsakega migranta pridobi pisno izjavo, ali bo zaprosil za azil ali ne.
MNZ zanika in se izmika
Varuhinja je policijo in MNZ z očitki že soočila, a je MNZ zagotovilo »da slovenska policija pri izvajanju svojih postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, tudi pravico dostopa do postopka mednarodne zaščite«. Na današnja vprašanja Dnevnika je MNZ odgovorilo le, da očitke varuhinje še proučujejo, policija pa se na naša vprašanja danes ni odzvala.
»Glede na to, da se policija ni podrobneje opredelila do zaznanih nepravilnosti in pomanjkljivosti, pričakujemo, da bodo v čim krajšem času predmet podrobne preiskave,« je dogajanje danes komentirala direktorica PIC Katarina Bervar Sternad. »Poročilo varuha človekovih pravic potrjuje, da obstaja veliko sivo polje na področju učinkovitega dostopa do azilnega postopka in ustrezne obravnave tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo,« dodaja.
