Porota sodišča v Alexandrii je po štiridnevnem tehtanju spoznala nekdanjega šefa Trumpove predvolilne kampanje Paula Manaforta za krivega po osmih od osemnajstih točk obtožnice, ki mu je očitala davčne utaje in poneverbe. Čakala naj bi ga večdesetletna zaporna kazen, nobeno od ugotovljenih kaznivih dejanj – gre za pet izogibanj plačilu davka, neprijavo bančnega računa v tujini in bančni poneverbi pri pridobivanju posojil – pa ga neposredno ne povezuje s predsednikom Donaldom Trumpom oziroma preiskavo ruskega vpletanja v njegovo izvolitev, čeprav obsodbo ameriški mediji predstavljajo kot prvi stvarni rezultat preiskave posebnega tožilca Roberta Muellerja. Druga zgodba je priznanje krivde Trumpovega dolgoletnega odvetnika Michaela Cohena, ki je newyorškemu sodišču priznal kršitve financiranja predsednikove predlanske kampanje, sicer brez omembe Trumpovega imena in dejanskega namena, ampak le s potrjeno izvedbo dveh plačil v imenu »kandidata za zvezno funkcijo«, ki mu jih je naročil z »glavnim namenom vplivanja na volitve«.
Trump v posredni nevarnosti
Po zanj nenavadnem več kot enodnevnem molku na twitterju je Trump, ki se je mudil v sosednji Zahodni Virginiji, sodbo v Virginiji razglasil za žalostno, Manaforta pa označil za dobrega človeka, ki je delal za veliko ljudi, med njimi tudi za bivše predsednike Ronalda Reagana, Geralda Forda in Georgea Busha starejšega ter republikanskega predsedniškega tekmeca Billa Clintona Boba Dola. Dejstvo je, da je bil zdaj 69-letni Manafort dolgoletni svetovalec vodilnim republikancem, nato pa tudi lobist voditeljev drugih držav, pri čemer je postalo najodmevnejše njegovo sodelovanje s kasneje strmoglavljenim ukrajinskim predsednikom Viktorjem Janukovičem. To ga je ob razkritju poleti 2016 stalo kratko sodelovanje s Trumpom na čelu njegove predsedniške kampanje, sedanjega predsednika pa najbolj obremenjuje ozadje newyorškega sestanka Manaforta ter zeta Jareda Kushnerja in sina Donalda z rusko odvetnico Natalijo Veselnicko s ciljem pridobivanja obremenilnih informacij o Hillary Clinton.
Manafortov odvetnik Kevin Downing, ki ga je izid zanj sicer poštenega sojenja razočaral, še ni povedal, ali se nameravata z Manafortom pritožiti, jasno pa ni niti, ali bo tožilstvo vztrajalo pri desetih obtožbah, o katerih porota ni dosegla soglasja. V ozadju je lahko politična igra, da bi zdaj v kot stisnjenega Manaforta, ki se je na začetku sojenja izrekel za nedolžnega, pripravili do kakšnega dogovora s tožilstvom, ki bi morda pripomogel k Muellerjevi preiskavi ruske volilne afere.
Na slednje računajo zlasti demokrati, ki po priznanju krivde Trumpovega odvetnika Cohena o plačilu dvema (neimenovanima) Playboyevima zajčicama – šlo naj bi za pornografsko igralko Stormy Daniels in Playboyevo zajčico Karen McDougal – pričakujejo, da bo ta v nadaljevanju razkril še kakšno podrobnost svojega dolgoletnega dela za nepremičninskega mogotca. Cohenu grozi tudi do 65 let zapora, ki pa se lahko po pisanju ameriških medijev s priznanjem krivde in sodelovanjem s tožilstvom zniža na manj kot pet let. Cohen je v torek zapustil sodišče po plačilu varščine v višini pol milijona dolarjev. Pred sodbo, ki naj bi bila izrečena sredi decembra, je njegov odvetnik Lanny Davis dejal, da je »več kot pripravljen posebnemu tožilcu (Muellerju) povedati vse, kar ve ne le o očitni možnosti zarotništva in korupcije ameriškega demokratičnega sistema na volitvah 2016 (...), ampak tudi, kar ve o kibernetskem kriminalu, ter tudi, ali je Trump vedel za to in to celo podpiral«.
