Vsaj 100-odstotno povečanje nočitev si v prvem letu delovanja obetajo v bodoči interesni zvezi haloških občin. Kar v odstotkih zveni ambiciozno, skorajda sanjsko in neizvedljivo, v dejanskih številkah deluje povsem drugače. S sedanjih tisoč bi se radi povzpeli na 2000 turističnih nočitev na leto, kar je v primerjavi z razvitimi turističnimi destinacijami zanemarljivo malo. Haloze pač mednje (še) ne sodijo.
Čeprav skoznje dnevno zapelje okoli 20.000 avtomobilov, na vrhuncu turistične sezone pa celo dvakrat toliko, so še zmeraj slepa pega na turističnem zemljevidu. Kakopak pa si v Halozah, tem prelepem gričevnatem koncu Štajerske, ki se razteza od Makol do Zavrča, želijo, da bi se turisti pri njih pogosteje ustavili.
Namesto zavoda bodo ustanovili interesno zvezo
Koraki na poti h turističnim Halozam so počasni in vijugasti, kot je tudi sicer počasno premikanje po tej razgibani pokrajini, ki se želi tržiti pod blagovno znamko Dežela tisočerih gričev. Turistično povezovanje sedmih haloških občin in občine Rogatec v skupno destinacijo so sprva nameravali udejanjiti pod okriljem zavoda, a so si nato premislili in se raje odločili za interesno zvezo.
»V Halozah smo se že velikokrat poskušali uveljaviti v turizmu,« se spominja županja Majšperka Darinka Fakin. »Zdaj smo videli priložnost, da naredimo nekaj skupnega. Zavezali smo se, da bodo občine še to jesen sprejele odloke o ustanovitvi Interesne zveze haloških občin, v kateri bomo združevali denar za delovanje in razširitev nove spletne strani ter oblikovanje turističnih produktov, ki jih ta čas še nimamo.«
Do dejanske ustanovitve zveze – občine naj bi jo financirale po principu en evro na prebivalca na leto – haloške lokalne skupnosti sodelujejo neformalno. Kljub temu so že naročili izdelavo in zagon nove spletne strani visit-haloze.si, ki naj bi pomagala utrditi blagovno znamko Haloz kot mirne, zelene in zanimive počitniške destinacije. Uradno so novo spletno stran predstavili včeraj, tako da je večji del poletne sezone, v kateri so Haloze predvsem tranzitno ozko grlo na poti med Šentiljem in mejnimi prehodi Gruškovje, Rogatec in Zavrč, letos že mimo.
»Koncept Haloz je koncept vrhunskega turističnega cilja z vsem, kar potrebuje, da lahko globalnemu turističnemu trgu ponudi neponovljivo geografsko in kulturno zaokroženo pokrajino,« je prepričan vodja projekta Slavko P. Dobnik. Na spletni strani izpostavljajo dvorec Štatenberg, Ptujsko goro, haloške vinograde, Donačko goro, ki je eden zadnjih pragozdov v Evropi, Borl in nenazadnje Rogatec z gradom Strmol.
200 postelj za goste
Že maja so v občini Podlehnik odprli Viničarijo Gorca, ki jo je občina uredila v nekdanjem viničarskem muzeju. Poslopje upravlja zasebni Zavod za razvoj Haloz, ki pa mu finance za zdaj dopuščajo delovanje zgolj ob sobotah in nedeljah.
V Halozah je ta čas približno 200 postelj za goste. Skromne nastanitvene zmogljivosti naj bi nekoliko povečal manjši hotel v Podlehniku, ob ribniku Dežno naj bi naložbenik postavil počitniške hišice, širijo se tudi nekatere turistične in vinogradniške kmetije, je poročal Večer. Konec junija je Halozam na pomoč priskočilo tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je objavilo razpis za sofinanciranje energetske prenove turističnih zmogljivosti, na katerega so se lahko prijavili investitorji iz obmejnih občin. Vloge je bilo treba oddati do 10. avgusta.
