»Sklenitev sporazuma ostaja najverjetnejši izid pogajanj z Evropsko unijo, kljub temu pa odgovorno ravnanje zahteva, da se pripravimo na alternative.« S temi besedami je minister za brexit Dominic Raab napovedal jutrišnjo objavo »prvega od serije tehničnih nasvetov« za podjetja, državljane in javne ustanove v primeru odhoda Britanije iz EU brez ločitvenega sporazuma, ki ga kritiki primerjajo z zasilnim pristankom letala na povsem neznani podlagi. Ker je tudi EU pripravila in že objavila 68 »tehničnih nasvetov« članicam za primer britanskega odhoda brez sporazuma, se protibrexitski tabor boji, da je takšen scenarij veliko bolj mogoč, kot to priznava britanska vlada.
Vseh nasvetov bo 84 in jih bo vlada v Londonu objavljala postopoma do konca septembra. Njihova vsebina bo zelo različna, od nasvetov državljanom ob potovanjih v tujino do razlage vpliva trdega brexita na podjetniško zakonodajo in finančne storitve.
Milijon funtov za nov referendum
Objava teh nasvetov in dejstvo, da je svoj sveženj že objavila tudi EU, prinašata neskrito veselje zagovornikov trdega brexita, saj to razumejo kot znak, da je ta bolj verjeten. Prinašata pa tudi večjo zaskrbljenost nasprotnikov trdega izstopa iz EU. Oboji so zato stopili v akcijo.
Nobenega dvoma ni, da je imel denar velikansko vlogo pri referendumu o brexitu, nekateri pa upajo, da zgodbe še ni konec. Multimilijonar Julian Dunkerton je daroval rekordno vsoto v brexitski bitki, milijon funtov, organizaciji People's Vote Campaign, ki zahteva nov referendum, na katerem bi se Otočani izrekli o brexitskem sporazumu (če ga bo vlada z EU sklenila) oziroma o nesporazumnem odhodu iz EU (če se vladi ne bi posrečilo skleniti sporazuma). Dunkerton, ki je soustanovitelj modne hiše Superdry, pravi, da je denar daroval zato, ker iskreno misli, da je brexit še vedno mogoče preprečiti, in zato, ker njegova modna hiša, če bi se brexit zgodil pred dvema desetletjema, ne bi uspela. Z drugimi besedami, njegovo in na stotine drugih britanskih podjetij se ima za uspeh zahvaliti članstvu v EU, skupnemu trgu in carinski uniji. Nasprotniki brexita pa so v tudi v bitki s časom, saj je do konca marca 2019, ko naj bi Britanija uradno prenehala biti članica EU, samo še dobrih osem mesecev.
Kaj bi Britance vprašali?
Čeprav zdaj dobra večina Britancev ne želi zapustiti EU, raziskave kažejo, da se je hkrati večina sprijaznila s tem, da odhoda najbrž ni več mogoče preprečiti. 40 odstotkov jih meni, da bo Britanija »zelo verjetno zapustila EU« (prejšnji mesec je tako menilo 31 odstotkov vprašanih), samo še 16 odstotkov jih meni, da bo ostala v EU. Drugi ne vedo. Organizacija People's Vote Campaign zdaj načrtuje eno največjih raziskav javnega mnenja v britanski zgodovini, ki naj bi ugotovila dejansko podporo novemu referendumu med vsemi segmenti prebivalstva. Po najnovejši naj bi referendum o brexitskem sporazumu podpiralo 45 odstotkov Otočanov, 34 odstotkov naj bi jih bilo proti. Še vedno pa je nejasno, kako naj bi dosegli razpis novega referendum in ali ostaja dovolj časa za to. Pa tudi, kako bi zastavili referendumsko vprašanje, da bi zavrnitev brexitskega sporazuma pomenila, da Britanija ostaja v EU.
Veliki stranki proti referendumu
Vodstvi obeh velikih strank, konservativne in laburistične, sta proti novemu referendumu. Brexitska zmeda je toliko večja zaradi trditev nekaterih ministrov, da brexitska mehka vizija Therese May nima večinske podpore v parlamentu. Številni konservativni poslanci in probrexitski donatorji obenem pričakujejo, da bo nekdanji zunanji minister Boris Johnson jeseni sprožil naskok na premierski stolček, medtem ko trdi brexitirji v konservativni stranki že pripravljajo svojo vizijo brexita. Prevladuje prepričanje, da bodo naredili vse za to, da Britanija EU zapusti brez sporazuma.
