Tonin je pojasnil, da je parlamentarna zakonodajno-pravna služba tudi na današnjem delovnem posvetu pojasnila razloge, zakaj je treba Levico obravnavati kot koalicijsko poslansko skupino, kar so zagovarjali tudi v SDS, NSi in SNS.
A v koaliciji in Levici tega niso želeli sprejeti, velikost in tudi sestavo komisij za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima po poslovniku večino opozicija, pa so želeli »nastaviti tako, da bi bila Levica jeziček na tehtnici«, je pojasnil Tonin. Temu pa so se po njegovih besedah uprli vodja poslanskih skupin SDS, NSi in SNS ter napovedali, da v primeru vztrajanja pri takšni sestavi sami v te nadzorne komisije ne bodo imenovali svojih članov.
Koalicija in Levica popustili
Sledila je prekinitev, kjer je »koalicija popustila in so se odločili, da bodo vendarle sprejeli tolmačenje zakonodajno-pravne službe in bo sestava obeh komisij takšna, da ima opozicija sama večino in da Levica ni jeziček na tehtnici,« je še povzel Tonin.
Kot je dodal, pa ni bil sprejet njegov predlog, da bi zmanjšali številčnost odborov. Pojasnil je, da je slednje predlagal v želji, da bi bilo delo v DZ bolj operativno in hitrejše, da se ne bi podvajale zadeve in na odborih razprava ne bi bila tako dolga kot na plenarnem zasedanju. Po njegovem osnovnem predlogu bi tako odbori in komisije imeli do 13 članov.
Predlog o zmanjšanju števila članov so poleg NSi podprli še v SDS in SNS, a jih je, kot je dejal, »koalicija enostavno preglasovala« in je obveljalo, da bodo komisije in odbori ostali tako veliki kot v preteklem mandatu.
Vatovec: Desnica ni edina opozicija
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po današnjem posvetu o razrezu delovnih teles DZ pojasnil, da je koalicija poskušala na neki način iti naproti SDS, NSi in SNS ter jim brez Levice podeliti večino v dveh nadzornih komisijah. »To pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija,« je poudaril v izjavi za medije.
Po poslovniku DZ ima namreč večino v komisiji za nadzor javnih financ in komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) opozicija, in to večino bodo, kot kaže, imele SDS, NSi in SNS brez Levice, ki ostaja v opoziciji, a je s peterico koalicijskih strank sklenila sporazum o sodelovanju.
Kot je pojasnil Vatovec, bodo v komisiji za nadzor javnih financ svojega člana imeli, iz Knovsa pa so se umaknili. »Na tak način bi morala biti desnica pomirjena, to pa še daleč ne pomeni, da je desnica edina opozicija,« je dejal. Ob tem je pojasnil, da so imeli težavo s tem tudi že v prejšnjem mandatu, saj si »SDS očitno želi ne le primata ampak ekskluzivo v opozicijski vlogi, ampak temu ne more biti tako«. »Levica je tudi v tem mandatu opozicijska stranka, ampak očitno bolj konstruktivna kot katere druge,« je poudaril.
Sledi Toninov odstop iz mesta predsednika DZ?
V nadaljevanju prve izredne seje naj bi tako najprej obravnavali odlok, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 35 milijonov evrov. Nato bi izvolili dva, oziroma, če DeSUS svojega kandidata še ne bo predlagala, eno podpredsednico DZ iz vrst koalicije. S tem bi izredno sejo DZ sklenili, sledil bi Toninov odstop z mesta predsednika DZ. Še isti dan bi nato imeli novo izredno sejo, na kateri bi se seznanili s Toninovim odstopom, takoj zatem pa bi volili še podpredsednika DZ iz vrst največje opozicijske stranke in zatem še novega predsednika DZ, je povzel Tonin.
V strankah bodoče koalicije so se dogovorili, da bodo za novega predsednika DZ predlagali predsednika SD Dejana Židana. Kdo bo kandidat SDS za podpredsedniško mesto, še ni znano, so pa v stranki za STA potrdili, da bodo kandidata tokrat predlagali. V prejšnjem mandatu so se namreč tej možnosti odrekli.
Ali bodo v četrtek že odločali tudi o sestavi parlamentarnih delovnih teles, za zdaj še ni jasno. Tonin meni, da ta možnost obstaja, če se bodo v sredo uspeli uskladiti, a je to odvisno od koalicije. Bodo pa zagotovo na dnevni red druge izredne seje uvrstili tudi točko mandatno-volilne zadeve, da bodo lahko že v četrtek potrdili mandat nadomestni poslanki, ki bo v DZ prišla namesto Šarca. To bo Karla Urh.
Židan pričakuje veliko podporo članstva koalicijski pogodbi
V vseh območnih organizacijah SD se se danes na zborih članstva izrekajo o koalicijski pogodbi, predsednik Dejan Židan je ob tem V Murski Soboti povedal, da pričakuje veliko večino glasov v podporo pogodbi. Medtem je očitno že razrešena tudi dilema o prihodnji ministrici za pravosodje. Resor naj bi predvidoma prevzela Andreja Katič.
Kot je Židan povedal pred zborom, je v stranki navada, da članstvo povprašajo, ali podpirajo vstop v koalicijo, če bi ga zavrnili, stranka ne bi stopila v koalicijo.
»Vodstvo SD koalicijsko pogodbo seveda podpira, ker je naravnava razvojno in rešuje najtežja vprašanja, ki so povezana z ljudmi, od minimalne plače in minimalne pokojnine, do generalne rasti pokojnin, resno bomo začeli odpravljati prekarno delo z ukrepi, ki jih ima država, ob tem pa ima posebno mesto v koalicijski pogodbi kultura,« je povedal Židan.
