Po letih ostrega zategovanja pasu zaradi strukturnih reform, ki jih je v zameno za skupno 280 milijard evrov finančne pomoči od Aten zahtevala trojka, je grška politika včeraj svojim državljanom poskušala vliti malce več upanja. »Grško gospodarstvo vstopa v novo fazo. Ljudje bodo kmalu občutili spremembe,« so sporočili iz grške vlade, ki s svojo reformno politiko sicer ostaja pod strogim nadzorom finančnih institucij.
V vladi Aleksisa Ciprasa so tako le pričakali konec tretjega programa pomoči ob relativno spodbudni napovedi 1,4- do 2,4-odstotne gospodarske rasti, s katero se že ustvarja proračunski presežek. Na takšen način prihranjenih 750 milijonov evrov naj bi od prihodnjega leta porabili za podporo tistim družbenim skupinam, ki so v času zategovanja pasu pretrpele največ, napovedujejo v Atenah. Dolgove upnikom morajo sicer v Grčiji začeti odplačevati leta 2032. Polno odplačilo dolgov, če bo do tega sploh kdaj prišlo, bi lahko trajalo do leta 2060.
Še preden je včeraj odbila polnoč in oznanila zgodovinski dan, je šef Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM) Klaus Regling Grke pozival, naj praznujejo. A večstotisočim do praznovanja ni bilo. Da to ni dan praznovanja, temveč prej obračuna, je opozarjal Vasilis Korkidis, vodja gospodarske zbornice v Pireju. »Grčija končno, čeprav le formalno, izstopa iz obdobja programa pomoči, ki je poskrbel za 924.000 brezposelnih, zaprtje 250.000 podjetij in dolg Grkov v višini 227 milijard evrov davkariji, pokojninskim skladom in bankam.«
Izzivi ostajajo
Precej drugačno sporočilo je prihajalo iz Bruslja. »Uspelo vam je!« je vzhičeno zapisal predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki je poudaril, da je stabilizacija Grčije uspela s pomočjo grške požrtvovalnosti in evropske solidarnosti. »Prvič od začetka leta 2010 Grčija stoji na lastnih nogah,« je prav tako navdušeno zvenel portugalski finančni minister Mario Centeno, ki vodi evroskupino in upravni odbor Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM). Tudi Centeno je hvalil grško požrtvovalnost, a je hkrati priznaval, da je okrevanje Grčije trajalo dlje, kot so sprva pričakovali.
Ob vseh poklonih grški požrtvovalnosti niso izostala opozorila, da mora Grčija še naprej opravljati svoje domače naloge. »Obsežne reforme, ki jih je uresničila Grčija, so postavile temelje za vzdržno okrevanje. Te je treba ohraniti, da bi grško ljudstvo lahko bilo deležno ugodnosti, ki jih je ustvarilo s svojimi prizadevanji in požrtvovalnostjo,« je zapisal komisar za finance Pierre Moscovici. Po oceni ESM si mora Grčija še naprej prizadevati za liberalizacijo gospodarstva, ustvarjati učinkovito javno administracijo in gospodarstvu prijazno okolje.
