Težko je zanikati prednosti tovrstne ureditve, od tega, da so prostori brez vmesnih zidov bolje preplavljeni z naravno svetlobo, in občutka povezanosti stanovalcev, do opravljanja več funkcij v istem delu stanovanja. Toda odprti načrt bivalnih prostorov ima tudi pomanjkljivosti – težje jih je ogreti, poleg tega pa uporabniki nimajo zasebnosti in se morajo sprijazniti (še posebno družine z otroki) z nenehnim hrupom.
Še vedno povezan, a z več zasebnosti
Zato je v trendu alternativa oblika skupnih bivalnih prostorov, ki so med seboj še vedno povezani, vendar stanovalcem ponujajo večjo zasebnost. Bistvo razlomljenega načrta bivanja, kot se imenuje, ki je pravzaprav evolucija odprtega načrta, je pametna uporaba prostora. Posamezna bivalna območja so razdeljena bodisi z različnimi talnimi oblogami, dvignjenimi nivoji ali poltrajnimi pregradami, kot so knjižne omare ali zasloni. Ti subtilni delilniki prostorov ohranjajo občutek prostornosti, ki ga ponuja bivanje v odprtem načrtu, obenem pa dajejo vtis ločenosti, tako da se stanovalci, če želijo, lahko tudi umaknejo v svoj prostorček.
Brez žrtvovanja naravne svetlobe
Odločitvi za skupne bivalne prostore večinoma botruje želja po kar najboljši naravni osvetlitvi, zato je glavno vprašanje, ko se odločamo o njihovem delnem zapiranju, kako ohraniti enako svetlobo. Kompromis je vgradnja notranjih oken, ki rešujejo tudi problem hrupa, ne da bi žrtvovali naravno svetlobo, hkrati pa ohranimo vtis povezanosti prostorov. V domovanje lahko vgradimo tudi strešna okna ali svetlobnike ali se odločimo za namestitev steklenih drsnih vrat. Povezanost prostorov in stanovalcev ohranjamo s polovičnimi zidovi, stopnicami in različno dekoracijo posameznih delov, ne da bi žrtvovali osvetlitev ali družabni vidik skupnega bivanja.
Mednadstropja, nizki zidovi, stopnice …
Razlomljeni načrt je prilagodljiv in dopušča tako veliko ali tako malo ločitve med različnimi prostori, ko si jo stanovalci želijo. Uspešen način za ureditev dodatnih prostorov v domovih so mednadstropja, ki delujejo tudi kot vizualna ločitev med območji, ki služijo različnim namenom. Tak pristop še posebno dobro deluje za kuhinje in dnevne prostore – kuhinja in jedilnica sta na spodnjem nivoju, medtem ko je zgornji namenjen počivanju in sproščanju. Kuhinja je pogosto najbolj aktiven prostor, zato je pomembno, da imamo za sprostitev ločen prostor. Steklene balustrade poskrbijo za povezanost prostorov in dopustijo pot svetlobi do dvignjenega nivoja. Cenejša možnost je postavitev nizkih zidov, ki delujejo kot ločnica, a ne omejujejo družabnosti. Tudi drugi strukturni elementi, kot so stebri ali stopnice, delijo prostor, ne da bi ga popolnoma ločili.
Lažje spremembe z modularnim pohištvom
Če permanentne strukturne spremembe za vas niso najprimernejša možnost, je še vedno dovolj načinov, da dosežete razlomljeni odprti tloris. Dekoracija in pohištvo lahko igrata ključno vlogo pri tem, kako uporabljamo posamezne dele skupnega bivalnega prostora, in sta manj vsiljiva, ko gre za uravnoteženje enotnosti z zasebnostjo. Modularno pohištvo, ki ga lahko glede na potrebe in želje kasneje postavimo tudi drugače, je idealna izbira, še posebno kombinacija plitvih omaric in polic. S takim sestavom denimo uspešno oddelimo domačo pisarno ali prostor za hobije. Še en preprost način za razdelitev skupnega prostora pa je uporaba različnih materialov in barv. Stene prepleskamo v komplementarnih barvnih tonih ali položimo na tla različne talne obloge, s katerimi poudarimo namenska območja.
