Nekje med Poreznom in Blegošem se skriva vas, ki jo preprosto moraš vzljubiti. Šumenje gozdov, gorski travniki, samotne domačije in čist zrak, ki kar vabi ven, v naravo. Vaško jedro je stisnjeno ob cerkev, pogledi na vse strani pa seveda prelepi. V Davči, gorski vasi v Selški dolini, danes živi manj kot 300 ljudi, imajo podružnično šolo, gostilne, trgovine žal ni več. A zdi se, da je tudi tja, nad 1000 metrov nadmorske višine, že pljusknil val turizma, ki ga predvsem mladi razumejo kot priložnost.
»Mene sta v Davčo pripeljala študij gozdarstva v Ljubljani in ljubezen,« pravi Tina Jemec, z drugega konca Slovenije v Davčo priženjena mlada inženirka, ki se na delo vozi dobrih 60 kilometrov v eno smer. Mlada mamica treh otrok pravi, da je to naporno in da tudi pri njih razmišljajo o dejavnosti, ki v zadnjem času tudi v Davči dobiva zagon. »Domačini, ki se s tem ukvarjajo, ugotavljajo vse večji obisk, in Davča res ponuja to, kar ljudje danes iščejo – naravo, mir,« pravi Jemčeva.
To so že pred leti ugotovili pri Primožičevih, kjer je »ta mlada«, Andreja, zadolžena za apartmaje in njihove goste. »Goste sprejemamo doma in v bližnji brunarici, ki dejansko stoji na območju smučišča Cerkno,« pravi sogovornica in dodaja, da je obisk odličen in da so nedavno Davčo odkrili Nizozemci: »Različne potrebe imajo, eni hodijo naokrog in spoznavajo Slovenijo, drugi uživajo v našem okolju. Škoda je le, da v vasi ni trgovine, to pogrešajo.«
Gospodinjska skupnost za ostarele
V Davči je kar nekaj domačij, ki redno pod svojo streho sprejemajo domače in zlasti tuje goste. Predsednik šest desetletij stare krajevne skupnosti Franc Prezelj pravi, da je bila prenova ceste po stoletnih poplavah izredno pomembna, dostop je zdaj res odličen. Želi si, da bi mladi ostali v vasi, a se srečujejo s številnimi problemi, kot je na primer ta, da v podružnični šoli ni podaljšanega bivanja in morajo zato starši navsezgodaj otroke voziti v Železnike. Kljub temu se ta sicer redko naseljena vas ponaša tudi z dvema družinama z 11 oziroma 12 otroki.
Da mladi želijo ostati v Davči, dokazuje mlada podjetnica Agata Frelih. »Kozmetičarka sem, doma sem odprla podjetje. Prihodnost pa je zagotovo tudi v turizmu. V prihodnje bomo ponudili dva luksuzna apartmaja v povsem lesenem objektu, ki že stoji,« nam pokaže stavbo, ki bo zagotovo ena od posebnosti tamkajšnje ponudbe. Zahribarski so podjetni, domačija lepo obnovljena, oče pa s svojimi stroji gradi ceste in drugo v tem gorskem okolju.
Davča je v zadnjem času opozorila nase tudi z gospodinjsko skupnostjo pri Šoštarjevih, kjer zdaj živi sedem starostnikov. Skupaj gospodinjijo, sami kuhajo, skrbijo zase – za vse ostalo je na voljo Peter Prezelj, ki se je najprej trudil s turizmom, s skupnostjo pa vzbudil zanimanje mnogih. »Pri nas ti ljudje zaživijo, so koristni sebi in drugim, v družbi in ne sami,« pravi o skupnosti, ki je privabila ljudi od blizu in daleč.
Sam jim pomaga s prevozi in vsem, kar potrebujejo. Prepričan je, da taka skupnost starejšim ponuja tisto, kar bi kje drugje morda pogrešali. Vsak stanovalec plača 300 evrov na mesec za bivanje, ostale stroške nosijo sami. »Ne gre za denar, lastnino. V tem življenjskem obdobju so v ospredju odnosi med ljudmi, občutek varnosti in povezanosti,« pravi Peter Prezelj. Seveda je tudi njih Davča prevzela z mirom in lepotami. Tako kot tiste, ki tja zaidejo prvič in se vračajo k gorski lepotici v okrilje gora.
