Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 2000 rekreativnih jahačev. Pri Konjeniški zvezi Slovenije je registriranih 629 tekmovalcev iz vseh slovenskih konjeniških klubov. Po podatkih Konjeniške zveze Slovenije je v naši državi registriranih 38 jahalnih učiteljev, 122 inštruktorjev jahanja in 37 asistentov. Stopnja zahtevnosti jahanja je seveda odvisna od predhodne fizične pripravljenosti posameznika, meni vodja konjereje in konjeništva v Kobilarni Lipica Klemen Turk. »Vsekakor je potreben poseben pristop k tovrstni aktivnosti, navsezadnje gre za sodelovanje s konjem, ki je živo bitje.«
Pravi, da dokler starost ali zdravstveno stanje ne omejuje zmožnosti opravljanja fizične aktivnosti, ni posebnih omejitev za rekreativno ježo. Omejitve lahko predstavljajo izredne vremenske razmere – večji nalivi, hud mraz pozimi in huda vročina poleti. Osnov pravilne in odgovorne ježe se kandidati naučijo na izobraževanju, ki ga opravljajo strokovni kadri v Konjeniški zvezi Slovenije. Opravljajo lahko izpit za naziv jahač 1, kjer se seznanijo z osnovami opravil s konji, in za naziv jahač 2, kjer se naučijo voditi konja na terenu in v prometu. Oprema vsakega jahača mora vključevati čelado, jahalne hlače, jahalne čevlje oziroma škornje in rokavice.
»Pomembno je, da ima jahač občutek za konja, mora pa biti tudi vesten, skrben in natančen, saj ima opraviti z živim bitjem. Najpomembnejše je, da jahači pri terenskem jahanju upoštevajo splošna načela varnosti – to so načela, ki veljajo tudi v cestnem prometu,« poudarja Turk.
Jahanje v koraku, kasu in galopu
»Korak je vrsta hoda v pravilnih štirih taktih z enakimi intervali med vsakim korakom. Kas je hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog, galop pa je zelo hiter, praviloma trotakten tek konja. V vseh vrstah hodov jahalnega konja – v koraku, kasu in galopu – imamo različne ritme, ki se med seboj razlikujejo po stopnji zbranosti konja in s tem v pogojeni dolžini korakov (korak, kas) ali skokov (galop). Hodi naj bi bili vedno enakomerni in v taktu,« strokovnjak opiše osnovne načine premikanja konj. »Korak je hod v štirih taktih. Tempi so srednji korak, podaljšani korak in zbrani korak. Konj mora korakati sproščeno, jahač pa mora spremljati konja s svojim telesom. Kas je hod v dveh taktih. S tal se dvigata in spuščata hkrati po dva diagonalna para nog, vmes pa je trenutek lebdenja.«
Razlikujemo naslednje tempe: delovni kas, srednji kas, podaljšani (iztegnjeni) kas in zbrani kas. Klemen Turk meni, da je za jahača začetnika najprimernejši delovni kas, ker pri njem najbolje občuti konjevo gibanje in se uči spremljati konja, hkrati pa konja v tem tempu še najmanj moti, ko jahač še ne sedi dovolj sproščeno.
Poniji za najmlajše
»V galopu se giblje konj skokoma v treh taktih. Po tem, s katerim parom nog konj močneje grabi, razlikujemo levi in desni galop. Pokrivanje terena je strokovni izraz za izdatnost galopa. Galopni skok meri približno eno konjsko dolžino. V galopu razlikujemo naslednje tempe: delovni galop, srednji galop, podaljšani (iztegnjeni) galop in zbrani galop,« pove sogovornik. Po njegovih besedah so tedenski programi jahanja v Lipici namenjeni vsem odraslim in mladostnikom, ki so izkušeni jahači, in vključujejo poldnevne ali enodnevne terenske ture z izhodiščem v Lipici ter večdnevne ture z nočitvami na zanimivih zunanjih lokacijah, kot je na primer posestvo Ravne v Pivki. Izredno priljubljen je tudi izlet iz Lipice v Škocjanske jame, ki ga ponovno vključujejo v program. »Posebno doživetje na terenskih turah predstavljajo različne degustacije tipičnih lokalnih produktov, ki jih za udeležence pripravimo skupaj z lokalnimi proizvajalci.«
Zelo priljubljeno je tudi jahanje ponijev, ki vselej poteka v spremstvu usposobljenega vodnika. Primerno je za otroke med tretjim in sedmim letom starosti, pri čemer imajo lahko otroci največ 35 kilogramov in so lahko visoki največ 125 centimetrov.
