Srbsko notranje ministrstvo je ukazalo zaprtje poletnega tabora za mlade na Zlatiboru na zahodu države, kjer so jih učili streljanja, ravnanja v boju, preživetja v naravi, orientacije in drugih vojaških veščin. Srbska javnost je za dogodke najprej izvedela iz posnetkov in poročila, ki ga je objavil ruski portal Russia Today.
V taboru je sodelovalo trideset fantov in deklet, starih od 12 do 23 let. Organizirali so ga srbski vojni veterani s sodelovanjem ruske domoljubne nevladne skupine Enot. Srbska televizija je poročala, da so mladi v taboru najprej prisegli, oblečeni v uniforme in s plastičnim orožjem v rokah. Tabor je vodil predsednik zveze vojnih veteranov Srbije Željko Vukelić, ki je za Tanjug dejal, da se mladi »učijo obrambe« in da v tem ni nič spornega ter da imajo podobne poletne tabore za mladino tudi v drugih evropskih državah, denimo na Madžarskem, v Veliki Britaniji in Belgiji. Dovoljenje za tabor je izdala občina Čajetina, njen župan Milan Stomatović pa je dejal, da so se otroci učili tradicionalnih vrednot.
Tudi psihologi zaskrbljeni
Srbska politika se je odzvala precej hitro. Notranji minister Nebojša Stefanović je včeraj po poročanju agencije Beta dejal, da je »zaradi mogočih zlorab otrok in vznemirjanja javnosti« ukazal zaprtje tabora, kar se je včeraj tudi že zgodilo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je rekel, da »nam to kot državi ni potrebno… Naj bo komu še tako neljubo slišati: to ni Srbija prihodnosti, to ni Srbija, na kakršno želimo biti ponosni. To so dobri otroci…, vendar vemo, kdaj je čas za vojsko, kdaj pa je čas za učenje, šolo in neke druge stvari.«
V taboru so se urili predvsem otroci udeležencev spopadov v vojnah na tleh nekdanje Jugoslavije.
Psihologinja Vesna Brzev Čurčić je za Tanjug ocenila, da je odgovornost za takšen tabor pri tistih, ki so si ga zamislili, a tudi pri starših, ki so se odločili otroke nanj prostovoljno poslati. »Za otroke to ni obramba. Oni se nikoli ne igrajo obrambe, otroci se vedno igrajo napad,« je dejala in dodala, da se z učenjem streljanja na nevidnega, zamišljenega sovražnika ustvarja psihoza oziroma pritisk, da ta sovražnik res je nekje blizu nas, obenem pa pri bolj nesamozavestnih otrocih poraja strah. agencije
