Nedavno je po spletu (spet) zakrožila karikatura, na kateri se predstavniki različnih obveščevalnih in varnostnih agencij do solz krohotajo ob novem modelu znanega mobilnega telefona z vgrajenim senzorjem prstnih odtisov: »Noro, ljudje bodo plačali na stotine dolarjev, da bi nam lahko dali svoje prstne odtise!« Pustimo tokrat ob strani vprašanje, koliko dejanske podlage (ne le v tehničnem pogledu) sploh ima ta šala; dejstvo pa je, da se v njej neposredno odražata naraščajoča zadržanost javnosti do moči globalnih korporacij, zlasti tistih, ki so tako ali drugače povezane z informacijsko tehnologijo, in vse bolj izrazita zaskrbljenost za ohranjanje (vsaj zadnjega delčka) intimnosti v okolju sodobnega digitalnega panoptikuma. Ali drugače, vprašanje varnosti v digitaliziranem okolju že zdavnaj ni več povezano zgolj s protivirusno zaščito ali skrivanjem raznih gesel, temveč tudi (ali pa kar predvsem) z najrazličnejšimi podatki, ki jih uporabniki namenoma ali pač nehote posredujejo v arhive spletnih velikanov, kjer so nato – zgneteni v različne »psihološke profile« – na voljo za raznovrstne načine uporabe (ter zlorabe), bodisi v politične ali komercialne namene. O digitalni zasebnosti tako ne govorimo več izključno v povezavi s podtaknjenimi zlonamernimi programi na našem računalniku, ampak z njo mislimo tudi – preprosto povedano – na dogajanje v naših možganih: misli, prepričanja, želje, odločitve.
Odpor do tovrstnega »kukanja v glavo«, ki ga z domnevno najboljšimi nameni (»Radi bi izboljšali vašo uporabniško izkušnjo!«) v večji ali manjši meri izvajajo prakti...
Nedavno opozorilo fiskalnega sveta odhajajoči vladi in novemu državnemu zboru je bilo, da ima fiskalno pravilo smisel in svojo zakonsko vlogo, če se...
Saj vemo in smo se že kar sprijaznili: živimo v času oženja družbene piramide, ko ima vse manj ljudi vse več blagostanja, vse manj držav vse več moči...
Že desetletja se ukvarjam z ljudmi, ki hodijo po robu in jih potem skušnjava zanese čez. Prvih dvajset let v živo, iz oči v oči, vsa naslednja pa tej...