Z vodnimi viri, gozdovi, bogastvom narave in s pokrajinskimi lepotami pa moramo ravnati skrajno previdno, še posebej pa s podpovprečnimi kmetijskimi površinami (Evropa 2000 m2/prebivalca, Slovenija 800, vir: prof. Lobnik). Humus nastaja stoletja. Na primer, v obdobju od 2002 do 2007 smo izgubili sedem hektarjev zemljišč na dan (isti vir).

Po človeških dosežkih pa smo marsikje med najboljšimi, tudi med mladimi (znanost, znanje, šport, inovativnost, podjetnost…). Politika bi morala razvoj Slovenije obravnavati in izvajati celovito, uravnoteženo in upoštevajoč naše dobre strani. Pa jih? Zelo slabo, ker je razpršena na posamezna področja, resorje, ki so vsak zase država v državi, je kaotična v planiranju in izvajanju. Ti resorji so med drugim odgovorni tudi za korupcijo v javnih ustanovah. Vlada kot organ izvršilne oblasti (zakon o vladi) organizacijsko, kakršna je, ne more niti načrtovati niti izvajati uravnoteženega in bolj uspešnega razvoja Slovenije.

Na vladnih spletnih straneh najdemo organigram vlade s 14 ministrstvi, ki naj bi ostala tudi v novi vladi, in dva resorja brez listnice – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – ter 13 inšpekcij.

To se je skozi leta pokazalo na vrsti področij (zdravstvo, znanost, gospodarstvo, energetika, delo, mladi, demografija, nabave obrambe, finance, banke, privatizacija…). Do tega ne prihaja le zaradi menjavanja ministrov, ki pridejo od vsepovsod, pač po strankarskih interesih, in večkrat niso kos svojemu področju, ampak je glavni razlog v razpršeni organizaciji vlade. Noben predsednik vlade ne more obvladovati vseh področij, niti jih kompetentno presojati. Ker se je prisiljen zanesti na ministre, dobimo nekajkrat preplačane žilne opornice in še tisoče zdravstvenih artiklov. In ne moremo skrajšati čakalnih vrst. In preplačan TEŠ 6. In afero Patria. In metanje denarja v veter z vetrnimi elektrarnami, ki povrhu vsega še škodujejo zdravju prebivalcev. In kredite brez kritja in bančne luknje. In kup preiskovalnih komisij državnega zbora.

Razvoj je lahko tudi negativen

V tem kratkem zapisu lahko komentiram le nekaj razvojnih dejanj, kjer se kaže pomanjkanje celovite razvojne politike. Razvoj kot tak so spremembe s časom. Lahko je pozitiven, lahko pa je tudi negativen, destruktiven. Po domače, vlada lahko dela tudi škodo. In to učinkovito. Na primer znanosti in tehnologiji, mladim s prekarnim delom itd. Torej, ko rečemo, da smo za razvoj, nismo povedali še nič. Imamo vrsto primerov slovenskega negativnega razvoja, ki jih čutimo še danes, pa ne bi bilo treba (širokogrudna in tudi neupravičena denacionalizacija je pogoltnila že milijarde, napačna privatizacija tudi).

Razvoj in razvojna politika namreč obsegata vse resorje, vse življenje države in državljanov, in prav zaradi tega morata biti uravnotežena po pomenu (teži, prioriteti) in obsegu.

Izpričano je, da tako imenovano medresorsko usklajevanje ne more nadomestiti celovite razvojne politike. Kaotičnost ostaja. Takó na primer ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepušča kmetijske površine nepovratni pozidavi. Ali pa mu nikakor ne uspe vzpostaviti lesne verige. Še več, naše gozdove bi prepustil irski pobudi namesto naši verigi. Obenem pa ves čas dopušča izvoz hlodovine (Avstrija ga ne).

Nadalje, prostor, kot naš skromen naravni vir, je skupno področje skoraj vseh ministrstev. Vendar ga kaotično pozidavamo že vrsto let. Naj ponazorim neusklajenost razvoja z navedbo iz Strategije razvoja 2030, ki jo je pripravila služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v letu 2017, stran 14: »Sistem prostorskega načrtovanja in graditve objektov je zapleten in premalo učinkovit. Procese prostorskega načrtovanja na izvedbeni ravni obremenjujejo neusklajene resorske politike, ki jih pri konkretnih projektih ni mogoče uskladiti« (seveda pri obstoječi organiziranosti vlade in kljub medresorskemu usklajevanju, op. av.).

Prevladujejo delni interesi posameznih med seboj enakovrednih nosilcev prostorskega načrtovanja, kar spodbuja razpršeno rabo virov in zmogljivosti. S tem se zmanjšujejo možnosti doseganja sinergijskih učinkov različnih politik in izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva.

Ministrstvo za razvoj omogoča pravi razvoj Slovenije

Prostorska gibanja kažejo odmik od začrtane smeri razvoja, kar vpliva tudi na regionalni razvoj. Značilna je zelo velika zgoščenost prebivalstva, delovnih mest, raziskovalne in razvojne dejavnosti, izobraževalnih organizacij in visoko izobraženega prebivalstva v osrednjeslovenski statistični regiji. Razlike v gospodarski razvitosti med regijami v Sloveniji so ob mednarodni primerjavi sicer majhne. Še vedno pa v nekaterih regijah, predvsem na vzhodu Slovenije, razvojna ogroženost precej odstopa od nacionalnega povprečja. Hitrejši in skladnejši razvoj Slovenije bi tako lahko dosegli tudi z zmanjševanjem razvojnih ovir, spodbujanjem sinergij med sektorskimi cilji in ukrepi v prostoru in boljšim upravljanjem z razvojnimi potenciali na regionalni in lokalni ravni.« Podobnih ugotovitev je še nekaj v tem dokumentu. Zato predlagam nujno vzpostavitev krovnega ministrstva za razvoj.

Krovno pomeni, da so hierarhično pod njim vsa ministrstva. V ministrstvu za razvoj se razvojna vprašanja rešujejo celovito (holistično), nastavijo se projektne izvedbe, ki se predajo v izvajanje posameznim ministrstvom. Ministrstvo za razvoj ima strokovno, nepolitično moštvo, v jedru sestavljeno iz kompetentnih strokovnjakov več področij. V ministrstvo se vključi tudi zdajšnja SVRK, v kateri je zdaj ministrica brez resorja. Politični del ministrstva za razvoj sestavljajo predstavniki vseh strank državnega zbora vsakokratnega sklica. Zdravstvo bi lahko hitro rešili prav v ministrstvu za razvoj. Zdaj nam pa kadri uhajajo v tujino, med drugim. Nedavno je minister Erjavec izjavil (RTV SLO 13. 8. 2018), da med politiki ni zamer. In vsi izjavljajo, da delajo v dobro prebivalcev. Naj se torej izkažejo v ministrstvu za razvoj! Pa še nekaj značilnega je povedal: prevzeli bi ministrstvo za delo, če bi imeli tudi ministrstvo za finance.

Še posebej pomembno je, da je ministrstvu za razvoj podrejeno tudi finančno ministrstvo. Ni se mogoče izogniti vtisu, da je prav to ministrstvo krivo za finančne zablode, težave, luknje in preplačila bankam ter za katastrofalne prodaje podjetij in bank, v surovem nasprotju z ekonomsko stroko in v škodo nas vseh. Šele zadnji vladi je uspelo v precejšnji meri sanirati slabo finančno situacijo Slovenije. Če bi že prej imeli krovno ministrstvo za razvoj, se nam to ne bi zgodilo. Nova vlada bo neučinkovita zaradi nepravilne organizacije. Z ministrstvom za razvoj rešimo tudi problem neenakomernega razvoja delov Slovenije. Pokrajin ne potrebujemo. Nova vlada jih nekritično in napačno načrtuje. Ministrstvo za razvoj bi poskrbelo tudi za boljši položaj lokalne samouprave, občin.

Vse inšpekcije iz ministrstev v posebno službo

Druga velika napaka sedanje organiziranosti vlade je, da so v njej tudi resorne inšpekcije. Tisti, ki precej delamo v civilni družbi, vemo, da niso učinkovite tam, kjer je najbolj potrebno. Na primer: strupena Celjska kotlina ni sanirana že več deset let, a ne le zaradi občine in ministrstva za okolje in prostor, ampak najprej zaradi inšpekcije za okolje in prostor. Če bi ta neusmiljeno razgaljala onesnaževanja, ki imajo za posledico nadpovprečno obolevnost okrog 50.000 prebivalcev Celjske kotline, problema ne bi bilo več. Prav ta primer je drastično pokazal na negativen vpliv ministrice za okolje in prostor, ki je celo izrecno nasprotovala zakonu o sanaciji, kot možni rešilni bilki za Celjsko kotlino.

Rešitev je enostavna. Vse inšpekcije je treba združiti v posebno službo izven vpliva politike. Taka inšpekcijska služba bi imela status, kot ga imajo zdaj protikorupcijska komisija, računsko sodišče in varuh človekovih pravic. S še eno varovalko: direktorja bi volili volilci neposredno kot zdaj predsednika države ali kot se voli župane. Kandidati ne bi smeli pripadati nobeni stranki.

V kratkem zapisu sem, upam, nakazal, kako lahko bistveno pripomoremo k pozitivnemu razvoju Slovenije in preprečimo negativnega.

Na vladnih spletnih straneh najdemo organigram vlade s 14 ministrstvi, ki naj bi ostala tudi v novi vladi, in dva resorja brez listnice – Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – ter 13 inšpekcij. MAG. TOMAŽ OGRIN, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan