»Želela sem biti na čelu voda. Hotela sem narediti nekaj pomembnega v svojem življenju. Hotela sem biti del skupine ljudi, ki so pripravljeni umreti drug za drugega,« je Hierlova povedala novinarjem New York Times, ko je premagala izpitno oviro: te pred njo ni uspelo preskočiti dobrim trem ducatom ameriških vojakinj, ki so se odločile spopasti z menda najzahtevnejšim vojaškim drilom v tamkajšnji pehoti. Rojena v Pensilvaniji je prvo zanimanje za vojaški poklic pokazala po srečanju s častniki, ki so na njeni šoli iskali rekrute. Po študiju na univerzi Južne Kalifornije in po koncu prepovedi sodelovanja žensk v bojnih misijah leta 2015 pa se je odločila, da bo postala vojaška častnica. Iz ameriškega oporišča Pendleton zdaj odhaja s svojim vodom na šestmesečno urjenje na sever Avstralije. Njej podrejeni desetnik Kai Segura priznava, da jo je vod sprva sprejel z dvomi, ki pa so se razblinili. »Je ena izmed nas,« poudarja. Ne glede na vse večje možnosti za ženske v ameriški vojaški službi le-ta ostaja močno moška. Med 1,3 milijona vojaki je žensk okoli 15 odstotkov, med skoraj 185.000 marinci pa manj kot devet odstotkov, od tega samo 80 v enotah z bojnimi nalogami.
Marina poveljuje marincem
Pehotni vod ameriških marincev ima prvo poveljnico v zgodovini. To je postala 24-letna nadporočnica Marina Hierl, po novem odgovorna za 35 vojakov, potem ko je lani le še z eno kolegico opravila izredno težaven 13-tedenski tečaj pehotnih častnikov.
Pehotni vod ameriških marincev ima prvo poveljnico v zgodovini – Marino Hierl.
