Že uvodne besede z obeh strani so pokazale, kako vsak k sebi sta si oba govornika o videnju naše nedavno zapisane in sprejete strategije v slovenskem turizmu, ki je na papirju in lepo zveni, in dejanskega stanja v našem turizmu, ki mu uspešno orje pot g. Batagelj s postojnskim turizmom in v zadnjem času tudi širše v slovenskem prostoru.

Po razpadu Jugovine, ko je s takratnim Kompasom zamrl tudi vsakodnevni živžav postojnskega turizma in je bilo tam kar nekajletno mrtvilo, je gospodu Batagelju v zadnjem desetletju in več s svojimi dejanji in delom uspelo nam vsem, kakor tudi svetovni turistični javnosti, nedvoumno dokazati, da turizem razume, da ga čuti, da ga pravilno usmerja in da postojnski turizem pelje po pravi poti. Čas bi že bil, da bi ta njegova prizadevanja, njegovo delo in nesebičnost morali in mogli prepoznati tudi širše v Sloveniji, mu prisluhniti, predvsem po pristojnih ministrstvih, in ga, če ne drugega, vsaj skušati poslušati, če že ne striktno posnemati.

Toda iz petkovih 24 ur zvečer smo gledalci spoznali in slišali pa tudi videli, da je bila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štraus Podlogar povsem nedovzetna, da ne rečem gluha, za jasne dobronamerne besede in razlago g. Batagelja, kaj je tako imenovani petzvezdični butični turizem, in da tega pri nas ni, ne v Ljubljani, ne na Bledu, ne v Portorožu in Piranu, ne v Postojni. Ker je g. Batagelj povedal, da gre le za množični turizem, kjer dnevno individualno servisirajo tudi po 7000 turistov in da so ti vsi deležni enakih, nizkih cen, da pa je butični petzvezdični turizem nekaj povsem drugega, da je to nekaj avtentičnega, prvinskega, kar mora izvirati iz dediščine, in da se kaj takega lahko izvaja, doseže in doživi le z domačini, avtohtonimi, prijaznimi ljudmi, ki turizem čutijo že od nekdaj, od rane mladosti, da so zrasli in se usidrali v to turistično dogajanje in so ponosni in zadovoljni, da so del tega okolja. Tega vsega pa da nikakor ni mogoče dosegati in doseči s prišleki, z najeto tujo delovno silo, ki niti ne govori našega jezika in ni vživeto v naše kulturno okolje.

Prepričljivi govornik iz Postojne je še povedal, da je vse to o prestižnem razmetavanju z besedami o petzvezdičnem butičnem turizmu veliko lažje zapisati v strategijo našega turističnega razvoja kot pa to dejansko ustvariti v prostoru, in to tako, da bi bili tudi za tujce že navzven prepoznavni kot taki, kot smo sedaj žal le še na papirju.

Žal pa, kot kaže, na ministrstvu za gospodarstvo to vidijo povsem drugače, to je, da je že sedaj celotna Slovenija butična.

Gospod Batagelj je mimogrede opozoril tudi na osnovno pomanjkljivost v naši turistični strategiji, to so potrebni in prepotrebni vzgojeni domači kadri, ki bodo v turizmu in gospodarstvu z veseljem delali, znali delati, da bodo za to pošteno in primerno plačani in da bodo čutili pripadnost in vpetost v to sicer lepo, a zahtevno in težko poklicno udejstvovanje.

Na vse te dobronamerne besede, opozorila in svarila o nameravanem turističnem razvoju v Sloveniji pa je državna sekretarka še vedno trdila svoje, da še vedno verjame v tisti korak naprej, da že imamo, kot rečeno, butične turistične destinacije, vendar jih je treba prepoznati.

Tudi njena trditev in prepričanje, da smo z zapisanim v slovensko strategijo zapisali, s strani delovne ekipe, in da o tem ni dvoma, da je Slovenija zelena, aktivna, zdrava destinacija za petzvezdična doživetja, sta se mi zdela zgolj smešna, da ne rečem humoristična.

Ko sem še nekajkrat preposlušal vsa izvajanja obeh, po mojem videnju neenakopravnih akterjev, pa sem na koncu le pomislil, da je ga. Eva Štraus Podlogar imela mogoče v mislih petzvezdični butični turizem, ki so ga začeli izvajati v Sloveniji najprej v Zgornjesavski dolini in nato na Bledu, Pokljuki in še marsikje.

Tu imam v mislih butične cene parkirnin ob obeh gorenjskih jezerih, butično povišanje turističnih taks in nevemkolikozvezdičnih butičnih turističnih kazni za nedovoljena parkiranja v TNP in še kje. Po gozdovih, pod Lipanco in po Pokljuki.

Ob tem naj mimogrede povem, da je parkiranje v Postojni povsem zastonj, če pa so na gospodarskem ministrstvu in Turistični zvezi Slovenije začeli uresničevati petzvezdični butični prepoznavni turizem z brezglavim pobiranjem in kasiranjem parkirnine po večinskem cerkvenem svetu, jim za doseženo čestitam za izjemno prepoznavnost in promocijo Slovenije.

Janez Turk, Dob