Keita je osvojil 67,17 odstotka, njegov tekmec Soumaila Cisse, ki je proti Keiti kandidiral že na predsedniških volitvah leta 2013, pa je dobil 32,83 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Volilna udeležba je bila sicer nizka. Svoj glas je oddalo zgolj 34,5 odstotka volilnih upravičencev.
73-letni Keita, ki je dobil nov petletni mandat, bo položaj prevzel 4. septembra. Čakala ga bo težka naloga, saj bo moral obnoviti mirovni sporazum, sklenjen leta 2015 med vlado in nekdanjimi tuareškimi uporniki, ki pa še ni začel veljati.
Cisse je že v ponedeljek napovedal, da ne bo priznal rezultata nedeljskih volitev. »Ne bomo sprejeli diktatorstva prevare,« je dejal in Malijce pozval k uporu. Opozicija je nato v sredo trdila, da so varnostne sile za tri dni priprle enega izmed Cissejevih tehnikov in ga v tem času tudi mučile.
Volitve so potekale pod nadzorom
Glasovanje je sicer v nedeljo potekalo pod budnim očesom opazovalnih misij EU in Afriške unije. V predhodnem poročilu sta misiji sporočili, da na volitvah niso zabeležili hujših nepravilnosti. »Naši opazovalci niso opazili prevare, temveč nepravilnosti,« je povedal vodja opazovalne misije EU Cecile Kyenge. Po navedbah opazovalcev Afriške unije pa so volitve potekale »v sprejemljivih pogojih«.
V prvem krogu 29. julija zaradi nasilja niso odprli 871 volišč, zaradi česar skoraj 250.000 ljudi ni moglo glasovati. V nedeljo so zato na ulice poslali 36.000 malijskih vojakov, 6000 več kot v prvem krogu.
Keita je v prvem krogu med 24 kandidati dobil 41,4 odstotka glasov podpore, njegov glavni izzivalec Cisse pa 17,8 odstotka. Cisse je po razglasitvi rezultatov sporočil, da jih zaradi nepravilnosti zavrača. Skupaj s še dvema članoma opozicije je zato vložil pritožbo na ustavno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo.
Sever Malija velja za zatočišče številnih islamističnih terorističnih organizacij, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. Za stabilizacijo razmer v državi si prizadeva tudi misija Združenih narodov z okoli 14.000 vojaki.
