Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje (Genndy Tartakovsky, 2018)
Hotel Transilvanija v tretjem nadaljevanju sicer ni več hotel, saj se družina Drakule odpravi na križarjenjem oziroma oddih na morju, je pa zato transilvanski duh ujet na ladji, na kateri se zabavajo pošasti. Seveda pa ne manjkajo niti barvita animacija, duhoviti dialogi in plesni prizori, po katerih je znan Hotel Transilvanija. Animirani film, ki je namenjen otrokom, a bodo v njem kaj zase našli tudi starejši, se je s tretjim nadaljevanjem morda res že malo izpel, a je še vedno boljši od marsičesa, kar boste med počitnicami našli v kinu.
Megalodon: Predator iz globin (Jon Turteltaub, 2018)
Ko plačaš za Jasona Stathama, dobiš Jasona Stathama brez presenečenj, in ko plačaš za morske pse, z izjemo Žrela dobiš morskega psa brez presenečenj. V Megalodonu Statham kot izkušen potapljač in poznavalec morskih globin Jonas Taylor pobegne napadu 20-metrskega morskega psa, a mu, ko priplava na kopno, tega nihče ne verjame. Taylor si reši življenje, a izgubi vse drugo, možnost, da spet vse dobi nazaj, pa pride, ko največja morska pošast napade podmornico, v kateri je tudi njegova bivša žena. Zelo predvidljivo ter ne smešno in ne strašno.
Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč (Gus Van Sant, 2018)
Gus Van Sant je leta 2015 s filmom The Sea of Trees doživel pravcato polomijo. Režiser iz Louisvilla se je v filmsko zgodovino pred tem zapisal z vročo kriminalko Ženska za umret (1995), večnico Dobri Will Hunting (1997), trilerjem Slon (2003) in politično dramo Milk (2008). Van Sant ob vrnitvi sodeluje z Joaquinom Phoenixom, ki navduši kot karikaturist John Callahan, čigar življenje, polno alkohola, na glavo obrne huda prometna nesreča, zaradi katere pristane na vozičku. Enega vrhuncev leta zaznamuje odlična kombinacija drame in črnega humorja.
Top Gun (Tony Scott, 1986)
Scottova popkulturna klasika, pod katero se je podpisal leta 1986, ni danes nič manj magnetična, kot je bila pred dobrimi tridesetimi leti. Avtentični posnetki reaktivcev, legendarna zvočna podlaga, igriva igralska zasedba in ponarodele enovrstičnice so zaslužne tako za velik finančni uspeh kot tudi kultni status filma. Kombinacija aviatorskega fetišizma, patriotizma in homoerotičnosti se z nadaljevanjem v kina vrača prihodnje leto, medtem pa imate v nedeljo eno redkih priložnosti, da ikonski prvenec ujamete na slovenskem velikem platnu.
Čuvarke (Xavier Beauvois, 2018)
Francoski režiser, ki je pred osmimi leti posnel pretresljivo dramo Božji možje, se je po odročnih alžirskih predelih iz 90. let posvetil francoskemu podeželju med prvo svetovno vojno. Tam so po odhodu moških v vojno življenje na kmetijah morale vleči naprej ženske, ki vladajo tudi v filmu. Plat vojne, ki jo poznamo slabše, je Beauvois predstavil ob pomoči prepričljivih igralk z Natalie Baye na čelu ter ustvaril še eno močno in čustveno zgodbo, ki vas bo nagradila, če boste z njo imeli potrpljenje.
