Potem ko so lani na tirni vzpenjači, ki Krekov trg povezuje z vrhom grajskega griča, pozdravili trimilijontega potnika, se tudi letos štetje rekordov, ki jih ugotavlja to priljubljeno prevozno sredstvo, nadaljuje. V soboto, 11. avgusta, se je s tirno vzpenjačo prepeljalo 3541 ljudi, kar je nov dnevni rekord v številu prepeljanih potnikov. Prejšnji dnevni rekord je namreč znašal 113 potnikov manj, torej 3428 ljudi, ki so se na Ljubljanski grad povzpeli 9. decembra 2017.
Lani leto rekordov
Prejšnje leto je bilo za tirno vzpenjačo rekordno. Odkar je 28. decembra 2006 vzpenjača prvič zapeljala na grad in s poskusno vožnjo grad nad prestolnico povezala z vznožjem grajskega griča, se je namreč z vzpenjačo peljalo že skoraj 3,4 milijona ljudi, trimilijontega potnika so pozdravili prav lani. Prav tako lani se je tudi prvič zgodilo, da se je za vožnjo z vzpenjačo na letni ravni odločilo več kot pol milijona potnikov, kar je dobrih 21 odstotkov več kot leta 2016.
S tirno vzpenjačo se lahko obiskovalci Ljubljanskega gradu na vrh griča povzpnejo s hitrostjo tri metre na sekundo, da premagajo klanec, pa potrebujejo približno eno minuto. Leta 2007 se jih je za tovrsten vzpon odločilo nekaj več kot 276.000, potem pa je število potnikov nekoliko upadlo. Leto kasneje jih je bilo denimo nekaj več kot 241.000, leta 2009 pa le 205.585. Leta 2010 se je nato število prepeljanih potnikov znova povečalo, in sicer na več kot 220.000 in od takrat se lahko na Ljubljanskem gradu skorajda vsako leto pohvalijo s (še) bolj množičnim obiskom tirne vzpenjače.
Že Hribar želel grajsko dvigalo
Čeprav je tirna vzpenjača decembra 2016 praznovala svojo deseto obletnico obratovanja, je ideja o njej precej starejša. O posebnem prevoznem sredstvu na grad je namreč razmišljal že ljubljanski župan Ivan Hribar. V pismu, v katerem je župan leta 1897 avstro-ogrski državni oblasti predlagal, da bi mesto grad odkupilo, je namreč Hribar razmišljal tudi o »grajskem dvigalu«, ki bi obiskovalcem gradu olajšalo vzpon. »Ker je razgled iz dotičnih prostorov gradu očarovano lep in ker bi se sedanje senčnato dvorišče dalo prav dobro porabiti, da bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, po katerem bi se prišlo na vrh za kakih deset krajcarjev ali še ceneje, vedno – zlasti pa še poleti zvečer – prav dobro obiskovan,« je v pismu svojo vizijo opisal Hribar.
Pobude so se vrstile tudi kasneje, denimo leta 1905, ko je mesto kupilo grad, medtem ko so idejo o panoramski transportni kabini z dvema postajama – eno na Ljubljanskem gradu in drugo na Krekovem trgu – dokončno uresničili leta 2006, ko so delavci končali gradnjo in so se kmalu za tem v stekleno kabino tirne vzpenjače vkrcali prvi potniki.
