Najprej omalovaževanje prisotnih in omenjanje števila protestnikov proti zlorabi javne RTV v Kopru 2. avgusta. Če si bo g. Turk vzel malo časa, stopil iz svoje steklene kletke in povprašal ne samo člane ZZB po vsej Sloveniji, temveč tudi večino svobodno, s svojo glavo razmišljujočih ljudi, mu bo jasno, da so protestniki predstavljali veliko večino državljanov z vseh koncev Slovenije. Informacija za njegovo dušo: v istem času se je na Primorskem v Novi Gorici odvijala zelo pomembna otvoritev razstave Vojna in miti v organizaciji ZZB in Koordinacije veteranskih organizacij ter v sodelovanju z Rusko federacijo. Zdaj ima priložnost v miru si ogledati, kdo nas je osvobodil in ljudem, kot je on, omogočil kariero.
Po njegovem obnašanju in izjavah Turka zagotovo ne morem uvrščati med antifašiste in napredne ljudi (doktorat mu nič ne pomaga), mu pa kot javni osebnosti, človeku, ki se ima tudi za Evropejca, sporočam, da se mora še dosti naučiti, da bo postal tudi človek.
Omembo si zasluži tudi njegov somišljenik Matevž Tomšič, podpornik dela in lika dr. Možine, ki je napisal: »To, da se varuhinja pravic gledalcev pridruži gonji zoper svojega eminentnega novinarja, ki jo izvajajo častilci zavržene komunistične ideologije, je škandal brez primere!« Težko je razumeti javno RTV, da redno vabi »eminentnega« oblikovalca javnega mnenja, ki program resne TV zapolnjuje s svojimi praznimi komentarji, ko pa je toliko kvalitetnejših strokovnjakov na voljo. Sicer pa, če pozorneje pogledamo, opazimo, da se tvitanja lotevajo predvsem (čast izjemam) populisti, odsluženi politiki, večkratni doktorji novoustanovljenih univerz, politikanti, ki težko sestavijo celostranski spis… Kam vodi taka pot, najbolje nakazuje prvak v tvitanju, ameriški predsednik Trump.
Za zaključek pa še (ne samo moje) osebno mnenje o rešitvi stanja duha permanentnega revizionizma v Sloveniji, ko peščica kvazistrokovnjakov stalno proizvaja izredno stanje, preusmerja pozornost od resnih problemov družbe in zavira razvoj države. »Izredno« stanje bo premagano šele z dopolnilom slovenske ustave, v katero se mora vpisati, da je bila Republika Slovenija lahko ustanovljena samo zaradi sodelovanja v zavezniški koaliciji med drugo svetovno vojno. To pa je že vprašanje političnega sistema in kronične razcepljenosti slovenskega političnega telesa, ki za zdaj ne premore dveh tretjin večine za zdravo odločanje v korist vseh državljanov.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
