Stojan Lončarič, ki je moral marca letos v pripor, ker so kriminalisti v njegovi počitniški hišici na Janškem Vrhu odkrili prostore za gojenje konoplje, v njej pa 327 sadik te prepovedane rastline, je na sojenju presenetil. Še v ponedeljek je ptujski sodnici Katji Kolarič govoril, da ni imel ničesar opraviti niti z drogo niti s krajo elektrike, zato je bilo pričakovati, da bo pri tem vztrajal tudi na sredinem nadaljevanju sojenja, a si je vmes premislil. Tožilstvo je prosil še za eno možnost pri pogajanjih in skupaj s svojim zagovornikom Simonom Dolinškom izposloval, da bo zatrjevano v obtožnici priznal, če bo dobil priložnost, da kazen zapora odslužil v alternativni obliki, in sicer na način, da bo za zapahi odprtega oddelka mariborskih zaporov v Rogozi samo ob koncu tedna.
V sredo je tako tožilec Gregor Pograjc na sojenju razkril, da je tožilstvo z obtoženim podpisalo sporazum o priznanju krivde. »Za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami predlagam kazen dve leti zapora, za kaznivo dejanje tatvine (odtujitve električne energije, ki jo je potreboval za gojenje konoplje, op. p.) deset mesecev zapora, nato naj sodišče obtoženemu izreče enotno kazen dve leti in osem mesecev zapora,« je bistvo sporazuma povzel Pograjc in dodal, da tožilstvo ne bo nasprotovalo Lončaričevi želji za alternativno prestajanje kazni. Navsezadnje je v prid obtoženemu govorilo več olajševalnih okoliščin. V prvi vrsti dejstvo, da v preteklosti še ni bil kaznovan, pa tudi da je dejanje priznal in s tem pripomogel k skrajšanju postopka, da je zaposlen družinski človek, ki skrbi za mladoletna otroka.
Ne glede na to, da je s podpisom sporazuma obtoženi priznal vse, kar mu je tožilstvo naprtilo v obtožbi, torej tudi to, da je bilo zasežene droge okoli 17 kilogramov, je odvetnik Dolinšek čutil dolžnost, da v zaključni besedi poudari, da je bila to bruto teža celotnega zasega. Kar pomeni, da obtoženi ni imel sedemnajst kilogramov droge, ki bi jo lahko uživalci pokadili, ampak so toliko skupaj tehtale vse posušene in žive bilke s stebli in listi vred.
Kolaričeva je presodila, da je Lončaričevo priznanje podprto z dokazi v spisu in mu za kaznivo dejanje določila mesec nižjo kazen, kot je predlagalo tožilstvo, torej leto in 11 mesecev zapora, za tatvino 10 mesecev, enotna kazen za obe dejanji pa je na koncu ostala enaka, kot je terjal tožilec – dve leti in osem mesecev zapora.
Sledila je tudi predlogu odvetnika Dolinška glede oblike prestajanja kazni, kar pomeni, da bo Lončarič med tednom lahko delal, v zaporu pa bo samo ob koncu tedna. Vendar mu ta odločitev v sredo še ni prinesla prostosti. Kolaričeva se je strinjala s tožilcem, da še vedno obstajajo razlogi za pripor, zato ga je obsojenemu podaljšala do pravnomočnosti sodbe. Glede na to, da se zoper višino izrečene kazni obramba ne bo pritožila, bo sodba hitro pravnomočna in Lončarič se bo takrat lahko vrnil v službo.
Pravni manevri
Kot rečeno, je Stojan Lončarič očitke tožilstva na začetku procesa zanikal, in to ne glede na to, da so imeli kriminalisti proti njemu kar trden dokaz o tem, da je drogo v počitniški hišici gojil on. Našli so namreč rokavico s sledmi njegovega DNK. Vendar to ni bila edina odkrita sled. Analiza je pokazala, da je imel rokavico na roki še nekdo drug, a ga policija ni odkrila, zato je Lončarič na zatožni klopi ostal sam. Tudi zaradi te okoliščine je na sojenju sprva kazalo, da bo odvetnik Simon Dolinšek obtožbo izpodbijal z različnimi manevri. Med drugim je bilo pričakovati, da bo opozoril na nerodnost v obtožnici, ki jo je proti njegovemu klientu sestavila tožilka Klementina Prejac. Iz nje je namreč izhajalo, kakor da bi konoplja v počitniški hišici zrasla v enem dnevu, 15. marca letos, ko je bil obtoženi že v priporu. Obstajala je torej možnost, da bi sodišče takšno obtožbo zavrnilo, pa vendar se je Lončarič odločil, da bo ravnal odgovorno in se za dejanja pokesal.
