Sporazum predstavlja popuščanje napetosti v regiji, olajšal pa bi lahko tudi energetske projekte v njem, saj skriva bogate naravne vire. Sporazum, ki nadomešča zastareli dogovor med Moskvo in Teheranom, so v mestu Aktou podpisali voditelji štirih držav, nastalih po razpadu Sovjetske zveze, torej Rusije, Kazahstana, Turkmenistana in Azerbajdžana, ki se do sedaj skupaj z Iranom niso mogle uskladiti, ali gre za morje ali jezero, kar pomeni tudi različna pravila mednarodnega prava.
V danes podpisani konvenciji ga navajajo kot morje. Vendar pa je določeno, da ima poseben pravni status. Ima deljeno uporabo, a razdeljeno dno in vire pod njim. Tam naj bi bilo za 50 milijard sodov nafte in skoraj 300.000 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob podpisu dejal, da gre za konvencijo epohalnega pomena. Zavzel se je tudi za več vojaškega sodelovanja med državami. Iranski predsednik Hasan Rohani, čigar država je dobila najmanjši del morja, pa je opozoril, da ne prinaša rešitev za vse spore, a izrazil zadovoljstvo nad določilom, da Kaspijsko morje pripada zgolj kaspijskim državam.
