Ko ob sedmi uri zjutraj zazvonijo zvonovi bližnje cerkve, se zvonjenje, ki odmeva po Rožniku in bližnji Večni poti, kmalu pomeša s tuljenjem volkov. Pravzaprav dveh volkulj, ki imata svoj brlog v eni izmed ograd ljubljanskega živalskega vrta, njuno volčje tuljenje pa se lahko sliši tudi dobrih devet kilometrov daleč. Takšno oglašanje je le eden od načinov, kako se ti največji predstavniki družine psov med seboj sporazumevajo. Ob tuljenju si pomagajo še z izrazito obrazno mimiko in držo telesa, predvsem repa. V Ljubljano sta mladi volčji samici v začetku lanskega aprila pripotovali iz Danske, pogled nanju pa marsikaterega obiskovalca preseneti. Volkulji imata namreč črno obarvano dlako in sta tako precej temnejši od volkov, ki so v preteklosti bivali v živalskem vrtu in ki živijo tudi v slovenskih gozdovih.
Pomembna in karizmatična vrsta
Preden sta iz Danske pripotovali mladi sestri s črno dlako in rumeno obarvanimi očmi, je namreč v ogradi bivalo krdelo volkov, ki so bili pripadniki evropske podvrste volka. A volkovi so od starosti poginili, ostal je le še eden, ki zdaj biva v ločenem delu volčje ograde, zato so iz danskega Givskud safari parka pripeljali predstavnici temnejše obarvane podvrste kanadski volk. Volkovi s črno obarvanim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je večina populacije volkov črno obarvana. V prihodnje nameravajo ljubljanskima samicama pripeljati še mladega samca, da bodo tvorili nov trop.
Čeprav volk v številnih bajkah in pravljicah nastopa kot izrazito negativen lik (v pravljici Trije prašički denimo volk podira hiše v želji, da bi pojedel vsaj enega od treh prašičkov, v pravljici o Rdeči kapici pa požre babico in Rdečo kapico, iz njegovega trebuha pa ju reši lovec), so volkovi, kot so pojasnili v živalskem vrtu, precej plašni in se oskrbnikov izogibajo, prav tako je zdrav volk načeloma v naravi nenevaren človeku. Kljub negativnemu slovesu pa te zveri v resnici opravljajo številne pomembne naloge, s čimer občutno vplivajo na ves ekosistem, so še poudarili v živalskem vrtu. »Uravnavajo populacijo svojega plena, predvsem srnjadi, jelenjadi in divjih svinj. Ker lovijo predvsem šibkejše in bolne živali, delujejo kot pomemben dejavnik naravnega izbora. Z nižanjem gostote plena preprečujejo tudi širjenje različnih bolezni,« so nekaj pomembnih nalog volkov našteli v živalskem vrtu in dodali, da je volk hkrati tudi karizmatična vrsta, saj pri ljudeh vzbuja celo paleto čustev.
Vamp z vsebino in sladoled iz krvi
Če volkovi v naravi lovijo predvsem šibkejše in bolne živali, pa volkulji v živalskem vrtu oskrbniki hranijo z različnimi vrstami mesa, da jima zagotovijo dovolj raznolikih beljakovin, v ogradi jima skrivajo priboljške in dišave, občasno pa dobita tudi notranje organe drobnice, kot je denimo vamp z vsebino ali celo telo.
»Čeprav so mesojede zveri, pa jedo tudi zelenjavo, a so vsejedci bolj po pomoti. Ko na primer dobijo vamp, namreč pojedo tudi vso njegovo vsebino, ki pa je običajno sestavljena iz zelenjave,« je v smehu pojasnil njihov oskrbnik Rok Rozman in ob tem dodal, da volkovom v poletni vročini ali ob posebnih priložnostih, ko ima kateri izmed njih rojstni dan, postrežejo tudi s prav posebnim sladoledom, narejenim iz krvi.
