Pogača s česnom, juha s česnom, njoki, žlikrofi, kruh s česnom, pesto… Vse to in še mnogo več je bilo mogoče v soboto pokusiti ali pripraviti skupaj s kuharji na 2. Česnovanju na izletniški kmetiji Zupančič v Jelševniku pri Črnomlju, tik ob izviru, ki si ga je za svoj življenjski prostor izbral črni močeril. Prvi festival česna so Belokranjci z željo po predstavitvi lokalnih pridelovalcev pripravili že leta 2014, lani pa so zgodbo nadaljevali in nadgradili s prvim Česnovanjem.
»Česen je pri vsakdanji kuhi nepogrešljiv, a ga moraš pravilno odmeriti, da ne prevlada,« pove Andreja Veselič iz istoimenske gostilne v Podzemlju, ki je lani na prvi prireditvi pripravila česnov sladoled, tokrat pa pogačo s česnom ter maslene polžke, ki so še topli v hipu izginili. Belokranjska pogača s česnom torej? »Nikakor ne,« me takoj popravi. »Za belokranjsko pogačo se natanko ve, kakšna mora biti. Tole pa je pogača, pri kateri sem v testo zamesila še oljčno olje, česen in peteršilj. Polžki so iz malo boljšega testa, takega za pecivo, nadev je iz rumenjaka, masla in česna, potreseni pa so s sezamom.«
Prva letina zgnila, a ni obupal
Tako na izletniški kmetiji Zupančič kot pri Veseličevih prisegajo na lokalne sestavine. Tako denimo kitajskega česna pri njih ne boste našli, ampak bo v kuhinji dišalo po česnu s Petrove kmetije mladega pridelovalca Gašperja Gregoriča, ki je tudi glavni organizator Česnovanja. Z diplomo ekonomista v žepu se je potem, ko sta s življenjsko sopotnico na domači njivi v Črnomlju iz leta v leto pridelala več zelenjave, odločil, da se bo bolj posvetil eni vrsti zelenjave. Izbral je česen.
Danes proda ves pridelek, kar ga pridela na 40 arih. A kaj lahko bi se zgodilo, da bi že leta 2014, ko bi moral pobrati prvi pridelek, obupal. »S prijatelji smo posadili 100 kilogramov česna. Lotil sem se ekološke pridelave, brez kakršnega koli škropljenja. A bilo je deževno leto in prav ves česen je zgnil. Ampak nisem obupal. Naslednje leto sem ga posadil še več. In uspelo mi je.«
Gregorič bi rad pridelal česen na ekološki način, a povsem brez škropljenja vendarle ne gre. »Če se na tako veliki površini en del pridelka okuži, gre v enem tednu cela njiva. Ne uporabljam herbicidov in insekticidov, po potrebi zgolj fungicid. Morda dvakrat na leto, da ustavim gnilobo, rjo. Dodajam še kakšne domače pripravke in mikroelemente, da rastlina pridobi vitalnost. Na srečo letos ni bilo česnove muhe. Ko se je že pokazala, je udaril mraz in je ni bilo več. Sem pa vseeno namestil 90 rumenih tabel.«
Skoraj ni jedi brez (domačega) česna
Letos je posadil osem sort česna, seveda tudi vse tri slovenske – ptujski spomladanski in jesenski česen ter belokranjsko anko. »Za ptujski jesenski česen ni bilo najboljše leto, malo bolje se je obnesel italijanski beli česen. V vsej karieri sem posadil že več kot 40 sort, da vidim, katera bi se najbolj obnesla. Toda ni pravila. Morda bi moral sorto 'držati' kakih deset let, da bi res videl, kateri bi šlo najbolje.« Toča, ki je v začetku junija pustošila po Črnomlju, mu je sklestila tretjino pridelka. »Kar je bilo obtolčenega, je zgnilo,« pravi.
Medtem je pri kuharskem pultu Polona Klančnik pojasnjevala, kako speči vse bolj priljubljen kruh z drožmi, torej brez kvasa, in kako pripraviti bruskete. »Kruh dobro natremo s česnom ter potresemo s pripravljenim nadevom iz paradižnika, bazilike in oljčnega olja. Lahko dodamo tudi mocarelo, pršut, skratka kar koli po svojem okusu.« Tudi v kuhinji Klančnikove je česen nepogrešljiva sestavina. »Skoraj ni jedi, kamor ga ne bi dodala. Toda če nimam domačega, raje kuham brez njega,« pravi.
Že od nekdaj čudežno zdravilo
Česen je zaradi močnega antibiotičnega učinka in drugih lastnosti že v starih civilizacijah veljal za čudežno zdravilo. Tudi zeliščarka Alenka Kukman prisega na njegove zdravilne učinkovine, obiskovalce pa je podučila, kako pripraviti tinkturo. »Česen olupimo na roke, saj v stiku s kovino spremeni lastnosti in njegov učinek ni več pravi. Nato ga stremo v možnarju, damo v kozarec, zalijemo z alkoholom ter pustimo štiri do šest tednov, vmes tu in tam premešamo. Tinkturo hranimo v temnem, hladnem prostoru in uživamo po kapljicah.«
Kot pravi, je česnova tinktura odlična pomoč pri visokem krvnem tlaku, holesterolu, boleznih srca in ožilja nasploh, odpravlja glivice, krepi imunski sistem, poleg tega pa nima nikakršnih stranskih učinkov. »Morda je nekoliko težak za ljudi, ki imajo težave z želodcem. Na splošno pa ga glede na vse njegove lastnosti uživamo bistveno premalo,« je prepričana Kukmanova.
