Nekdanji zunanji minister in londonski župan Boris Johnson je v soboto, kot vedno nepočesan, od nekod priletel na letališče Gatwick, kot da ni vedel, da je med njegovo odsotnostjo na Otoku besnel politični in medijski vihar zaradi njegove kolumne o burkah. Bil je nasmejan, ni pa izustil ničesar, posebno ne opravičila za svojo kolumno o burkah, s katero naj bi se razkril kot islamofob. Opravičilo najglasneje zahtevajo številni vodilni politiki v konservativni stranki, med njimi premierka Theresa May in njeni politični zavezniki, ki bi očitno radi, da bi politični vihar o burkah Johnsona, zagovornika trdega brexita, odnesel iz konservativne stranke. Ta je sprožila notranjo preiskavo Johnsonovih komentarjev in zahteve po njegovi izključitvi iz konservativne stranke, ki bi Theresi May pomagala ostati na oblasti in izpeljati mehki brexit.

Svoboda govora in šal?

Številni na Otoku branijo Johnsona, posebno v imenu svobode govora in zbijanja šal. Priljubljenemu komiku Rowanu Atkinsonu je očitno zelo všeč Johnsonova šala, primerjava burk in poštnih nabiralnikov, saj meni, da se mu ni treba opravičiti, ker misli, da se je treba opravičevati za slabe, ne pa za dobre šale. Podprla ga je celo sestra Rachel Johnson – ostra kritičarka brexita in Johnsonove vodilne brexitske vloge, ki je v svoji kolumni napisala, da se opravičuje v njegovem imenu, ker je bil premalo resen v kritiki do žensk skrajno zatiralskih burk. Bolj pomembno je, da Johnsona branijo donatorji konservativne stranke in večina Britancev, ki še vedno mislijo, da se nima za kaj opravičiti.

Johnson kot Bannonova lutka

Zanimivo je, da celo najbolj probrexitske in desničarske medije skrbi to, da je Johnson, ko se je spravil na burke, odšel po Trumpovih stopinjah. Desničarski revolveraško probrexitski Mail on Sunday je objavil članek nekdanjega namestnika premierke Damiana Greena, ki Johnsona poziva, naj »ne bo na polno (britanski) Trump« in naj ostane imun za glasove siren tako imenovane altdesnice (po imenu alternativne, po vsebini pa skrajne desnice). Greena posebno skrbi, da je Johnson v stikih z nekdanjim Trumpovim glavnim strategom Stevom Bannonom, ki kroži po Evropi z željo po ustanovitvi novega gibanja skrajne desnice. Po mnenju časnika Sunday Mirror »lutkar Bannon vleče Johnsonove žice«, da bi ga usmeril proti skrajni desnici. V Britaniji ni velikega apetita po skrajni desnici in Johnsonovi oboževalci se očitno bojijo, da bi s stopanjem v njene vode zapravil priložnost, ki se mu ponuja za zamenjavo Mayeve.

Vojna v vladi

Sam Bannon v intervju za enega nedeljskih časopisov ni hotel komentirati stikov z Johnsonom, je pa dejal, da ne sme kloniti pred oltarjem politične korektnosti in se opravičiti (za mnenje o burkah), pa tudi, da Johnsonu ni treba posnemati Trumpa: »Ostati mora samosvoj, v digitalni dobi največ pomeni izvirnost.« Celo britanska vlada naj bi bila razcepljena in »v vojni« zaradi Johnsonovih komentarjev o burkah. Najmanj štirje ministri naj bi se strinjali z njim in bili kritični do Mayeve. Eden od njih naj bi dejal, da »na Downing street 10 ni več nobenih resnih političnih možganov«. Raziskave javnega mnenja kažejo, da večina, 53 odstotkov Britancev, podpira Johnsona, ker meni, da se mu ni treba opravičiti zaradi primerjave burk s poštnimi nabiralniki, in muslimank, ki jih nosijo, s poštnimi roparji. 60 odstotkov jih meni, da je zaradi zahtev po opravičilu ogrožena svoboda govora.