O tem, kako v jesen zakorakati bolj aktivno in s svežo energijo, smo besedo namenili kondicijskemu trenerju Adiju Muminoviću iz fitnesa Saruna Wellness & Spa Center Ljubljana. »Največja ovira tako med rekreativnimi kot profesionalnimi športniki je, da razmišljajo o zahtevnejših treningih ali aktivnostih, kar privede do zadržkov in zmanjša motivacijo. Druga najpogostejša napaka, ki jo opažam, je, da posamezniki po daljšem počitku želijo že na prvem treningu nadoknaditi zamujeno. S tem povečajo možnost poškodb ali pregorijo že v prvem tednu treniranja po dopustu,« meni izkušeni trener in nekdanji športnik.
Pravi, da je zelo pomembno, da telo med poletnim oddihom sprostimo in spočijemo ter si naberemo tako psihično kot tudi fizično moč za ponovno jesensko aktivacijo: »Pogosto smo trenerji priča fenomenu (ki to ni), da se po dopustu, kjer si posamezniki privoščijo nekaj prehranjevalnih pregreh in popoln počitek, izboljšajo telesno kompozicijo in tudi počutje. To je samo dodaten dokaz, da med letom živimo preveč stresno, kar negativno vpliva na telo in počutje.«
Vadeči naj po premoru začnejo z zelo enostavnimi aktivnostmi, kot so denimo dvajsetminutna hoja štirikrat na teden ali pa polurni treningi na fitnes napravah ali z lastno težo trikrat na teden, pri čemer se stopnja obremenitve in intenzivnosti stopnjuje po občutku, svetuje sogovornik.
Počasi se daleč pride
Stopnjo obremenitev in intenzivnosti je treba prilagoditi svojim sposobnostim. »Danes imamo na voljo veliko izbiro tako skupinskih vadb kot tudi centrov in lokacij, kjer lahko vadimo individualno. Ne obstaja splošen najboljši način treniranja ali gibanja, obstaja pa najboljši način za vsakega posameznika. To je tisti, ki vam je osebno najbolj všeč. Torej izberite aktivnosti oziroma način treniranja, ki vam ustreza, in bo lahko dolgoročno del vašega vsakdana. Z gibanjem in načinom treniranja ne iščite instantnih rešitev, temveč način življenja,« dodaja strokovnjak.
Po njegovem priporočilu naj bosta pogostost in intenzivnost aktivnosti po poletnem počitku usklajena s cilji in predhodnimi izkušnjami posameznika. Ne pozabimo – bolje je začeti z enostavnimi vajami ter vadbo stopnjevati glede na počutje in napredek ob vsakem treningu.
»Pomembno je tudi upoštevati telesne znake med aktivnostjo in se ob morebitnih bolečinah ali drugih težavah posvetovati z zdravnikom,« poudarja Adi Muminović in dodaja, da še tako vrhunski in personaliziran program treniranja ne more nadoknaditi slabega prehranjevanja in pomanjkanja spanca. To namreč izrazito zmanjša telesne sposobnosti že pri vsakdanjih opravilih, kaj šele pri zahtevnejših treningih. Ne glede na vrsto aktivnosti je trener mnenja, da mora aktivnost izboljšati kakovost življenja in ne sme predstavljati še dodatnega stresa v dnevu.
Previdno glede tekaških ambicij
Tistim, ki najraje vadijo v fitnesu, še posebno začetnikom, sogovornik svetuje, naj se pred začetkom vadbe vselej posvetujejo z osebnim trenerjem, da jim predstavi določene osnove pri izvajanju vaj. Rekreativcem, ki so že seznanjeni s pravilnim izvajanjem vaj in imajo izkušnje s treningi v fitnesu, svetuje, da dva tedna vadijo kot začetniki (lahkotno ogrevanje, vaje z lažjimi obremenitvami na fitnes napravah in krajši razteg po treningu) in si nato izberejo program, ki bo ustrezal njihovim ciljem.
Posebej pa strokovnjak v teh dneh opozarja tekače, zlasti tiste, ki se šele med poležavanjem na plaži odločijo, da bodo letos odtekli polmaraton ali celo maraton, in potem začnejo po koncu dopusta intenzivno trenirati: »Sicer občudujem njihovo zagnanost, vendar bi bilo najprej treba ugotoviti, kaj je botrovalo takšni odločitvi. Odločitev ne bi smela temeljiti na nezadovoljstvu s svojim telesom, na primerjavi z nekom drugim ali kot oblika kaznovanja zaradi poletnega poležavanja.«
Sogovornik za konec še poudarja, da ko najdemo tisti pravi »zakaj želimo teči maraton«, bomo hitro uvideli, da ni nič narobe (še posebno za začetnike), če si vzamemo več časa in se na maraton prijavimo naslednje leto, ko bomo optimalno pripravljeni: »Tek večina dojema preveč poenostavljeno. Že res, da gre za eno najbolj osnovnih oblik gibanja, vendar tako kot se učimo pravilne tehnike počepa, se moramo naučiti tudi pravilne tehnike teka, preden se lotimo daljših razdalj. Vrsto let spremljam udeležence ljubljanskega maratona in opažam precej nepravilnosti v teku. Velika želja po dokončanju celega maratona pogosto vodi do poznejših večmesečnih posledic v obliki poškodb.«
