Nedavno smo lahko spremljali, kako se je neki narod od svojega priljubljenega pevca poslovil kot od največjega državnika. Hrvati od Oliverja Dragojevića seveda. Marsikdo v soseščini se je vprašal, ali je kaj takšnega možno tudi v njegovi deželi. Večina je ugotavljala, da verjetno ne. V Sloveniji so možnosti sploh majhne. Med drugim zaradi naslednje malenkosti.
Oni dan so kolegi iz konkurenčne medijske hiše objavili tračarsko vestičko, da ima nekdanji Ali En, vmes Dalaj Egol, danes RecycleMan, dejansko pa Ali Đafič (po Wikipediji), novo dekle. Da je bil z njo viden na Okarini. Klasična novinarska trač miniatura pač. Zaslužni slovenski funker in avtor za naše razmere antologijskega albuma Leva scena iz leta 1994 je novo razmerje sicer zanikal, sta se pa na forumu pod člankom pojavila dva podobna si odziva. V obeh je pisalo podobno: Kdo je to? Ob zlobnih dodatkih, da naj bi šlo za zvezdnika, ki ga poznata samo njegova mama in teta.
Kdo je Bele?
Saj ne, da je Ali En po opusu, dosegu in še čem vštric z Oliverjem Dragojevićem, vendar pa se da pomisliti tudi, da Dragojević kariere ni naredil v tako nalašč privoščljivo ignorantskem okolju, kot je naše. Zato se tokrat posvečamo za oba forumovca nemara še kanček manj pomembni zadevi, kot je nova punca Ali Ena. Vrnitvi Borisa Beleta Borča na glasbeno sceno. Kdo je to?
Našel bi se v Zagrebu pa tudi Beogradu, Sarajevu, Mariboru, Skopju, Podgorici, Ljubljani in številnih drugih manjših krajih še kak primerek človeka, ki mu je B. B. B. a priori večja faca od Oliverja Dragojevića. Kajti Bele je nekdanji član Buldožerjev. Kitarist, avtor komadov in besedil, človek, ki je bil tako podoben Franku Zappi, da se ga je ta pred Halo Tivoli menda ustrašil. Frik hipi, ki je z Markom Brecljem leta 1975 nastopil na gala popevkarskem opatijskem festivalu, kot duo-trio Buldožer, nakar sta se družno nesramno vedla, do veličin, kakršna je bil Arsen Dedić. Nosilec izumirajočega frikovskega zajebantskega izročila. Ko bi leta 2005 na primer moral organizirati ponovno izdajo vseh plošč Buldožerja, a je zamudil rok in je zadevo organiziral ob svečani 31-letnici.
Poanta povedanega je v tem, da je Buldožer kult. V preostalih jugoslovanskih mestih nemara celo večji kult kot v Ljubljani. Od koder je leta 1975 po slovenskem regionalnem poreklu sicer mešana ekipa startala. Na jugoslovanski trg. V srbohrvaščini. Nalašč, potem ko jim pri poskusih s prejšnjimi bendi v slovenščini v ožji domovini niso dali priložnosti za snemanje plošče.
Pisanje glasbe kot celjenje ran po razpadu zveze
Tudi v primeru vrnitve na sceno Bele nadvse računa na druge terene bivše Juge. Plošča Dobri duhovi prošlosti njegove nove zasedbe Duhovi je v kompletu odpeta v hrvaščini. Da ne gre za srbohrvaščino, poudarja sam. Torej ijekavščina. Ki je mestoma, a resda komajda opazno, nerodnejša od tega, kot je jezik obvladal nekoč. Tudi ploščo je izdal pri Croatia Records. Tam, kjer je izdajal tudi Oliver. Kar je sploh svojevrsten precedens. Slovenski izvajalec pri Croatia Records namreč. Ploščo je naredil potem, ko je zaradi izgube dolgoletne partnerice zapadel v depresijo. Nalašč, da bi se izognil podobnostim v zvoku, v bendu ni nikogar od bivših članov Buldožerja. Z malenkostno izjemo Miklavža Ašiča, ki je na zadnji turneji Buldožerja igral saksofon in ob Coletu Morettiju pel spremljevalne vokale, danes pa pri Duhovih predvsem igra bas. Solo kitarista je Bele našel v Luki Veharju, kitaristu in učitelju kitare iz Škofje Loke, v čemer se pa vendarle da prepoznati posredno navezavo na Buldožerje. Namreč tudi Uroš Lovšin, prva kitara Buldožerjev, je bil učitelj kitare iz Škofje Loke. Za bobni je Žiga Kožar, eden bolj zasedenih in iskanih inštrumentalistov na slovenski sceni. No, ploščo je vendarle zmiksal njegov stari klaviaturistični partner iz nekdanjega benda Borut Činč. In na plošči se da slišati tudi inštrumentalne izvedbe ter domislice, ki bodo nemara dobro sprejete tudi pri zahtevnejših poslušalcih.
Čeravno sta komada Usamljeni jahač in Tko sam ja priredbi Buldožerjevih komadov, se buldožerski »štih« da pravzaprav zaznati le v uvodnem komadu Tvoja mama to radi bolje. V njem Bele takoj in uvodoma razoroži vsakogar, ki bi mu rad apriorno očital pomanjkanje nujne starčevske mere in elegance. Ni mu všeč mala, ampak njena mama! Odlično! Udarec tja, kjer ga redko kdo pričakuje. Da ne govorimo o poklonu starim oboževalkam, kakršnega je dandanes nemara sposoben samo še Čiro Blažević.
Veseli komadi z ambicijo
Nasploh gre za nabor večinoma veselih skladb. Kak moment bi mu znal zavidati celo Mangifico. Vključno s skrajno žurerskim komadom Savršeni sprovod, v katerem avtor sporoča, da se splača živeti za veličasten lasten pogreb. Zaradi tega je Beletov izdelek prvovrsten že v osnovni nameri. Večina rocka kot popa danes »fura sufer«. Seveda na to ne bi pomislili, če bi bila glasba dolgočasna. Kar je tudi vesela glasba zlahka. Sploh a priori vesela glasba. Ne. Malodane v vsakem od desetih komadov je pri Duhovih zaznati ambicijo, da bi bil hit. Nobenega brezveznega »bluzenja«, žanrskega ali kakršnega koli drugega neumestnega dokazovanja ni slišati. Seveda se da slišati tudi manj posrečene skladbe od drugih. Hoču još bi se znala komu zdeti takšna. Ne nazadnje je težko povezati to, da človek s plačo letuje v Monte Carlu. Pa tudi to bi znalo koga prepričati. Še bolj pa potencialni hit komadi Sjedim ležim, Usamljeni jahač, Tvoja mama to radi bolje, Savršeni sprovod in Tako više ne ide. Slednji je sploh komad malodane najstniške melodike in zanosa, vendar pa brez kančka grotesknosti, ker ga poje skorajšnji sedemdesetletnik.
Dobra in sveža glasba. To je sicer izjava urednice iz Croatia Records, s katero pa se lahko strinjamo. Tudi med starimi poslušalci Buldožerjev je zaznati odobravanje. Bi bilo pa splošno koristno, če bi ta glasba dosegla še koga drugega, ki tovrstne sproščenosti ne pozna od prej, bi mu pa znala biti všeč. A prepreka žal ni zgolj in samo ignoranca najvplivnejših radijskih postaj, ki krojijo in negujejo glasbeni okus, temveč tudi ignoranca, vsajena v posameznika. Problem s to glasbo je, da se je treba kanček potruditi zanjo. Nameniti ji 40 minut časa, kolikor približno traja vsa plošča. Primerna za v avto, ki potuje proti morju.
